Znanstveniki so pod jeruzalemsko baziliko Božjega groba odkrili arheološke sledi, ki se presenetljivo ujemajo s svetopisemskimi opisi kraja pokopa Jezusa Kristusa. Ekipa italijanskih raziskovalcev je po večletnih izkopavanjih potrdila obstoj starodavnega kamnoloma, obdelovalnih površin in v skalo vsekanih grobnic neposredno pod baziliko iz četrtega stoletja, poroča nemški Bild.
Obsežna obnovitvena dela talnih površin v tem pomembnem krščanskem kraju, ki vsako leto privabi več kot štiri milijone romarjev, so se začela leta 2022. Izkopavanja, ki so potekala pod vodstvom Francesce Romane Stasolla z rimske Univerze La Sapienza, so razkrila kompleksno pogrebno pokrajino. Predhodna študija, nedavno objavljena v strokovni reviji Liber Annuus, ugotavlja, da najdbe topografsko in zgodovinsko ustrezajo navedbam iz Nove zaveze.
Po Janezovem evangeliju je bil blizu kraja križanja vrt z novo grobnico. Sveto pismo prav tako navaja, da se je usmrtitev zgodila zunaj tedanjih mestnih vrat Jeruzalema. Odkriti ostanki kamnoloma iz Jezusovega časa in nekdanjih zelenih površin med Golgoto in grobom se s temi starodavnimi zapisi natančno ujemajo. Da je bil grob dejansko vsekan v skalo, kot opisujejo evangeliji po Mateju, Marku in Luku, potrjujejo tudi fizični dokazi na samem najdišču.
Arheološke plasti razkrivajo tudi burno politično zgodovino območja in poskuse zatiranja zgodnjega krščanstva. Raziskovalci so ugotovili, da je bila osrednja grobna komora v drugem stoletju namerno prekrita z monumentalnim rimskim objektom, zgrajenim v času vladavine cesarja Hadrijana. Dve stoletji pozneje so gradbeniki pod okriljem cesarja Konstantina to zgradbo porušili, grobnico ponovno odkrili in nad njo postavili prvotno svetišče.
Za arheološko stroko največja vrednost odkritja ni nujno v dokončnem forenzičnem dokazovanju zgodovinskosti samega Kristusovega groba, temveč v otipljivih dokazih o neprekinjeni veri. Stasollova je poudarila, da najdbe razkrivajo zgodbo generacij ljudi, ki so skozi svoja prepričanja trajno zaznamovali ta prostor. Zgodovina tega najdišča je po njenih besedah neločljivo povezana z zgodovino Jeruzalema in tradicijo čaščenja, ki na tej lokaciji neprekinjeno traja že skoraj dve tisočletji.
