Ko v receptu preberemo pekovski kvas, običajno pričakujemo, da bo iz pečice prišel kruh, pica ali potica. Švedski raziskovalci pa imajo z njim precej drugačne načrte. Iz kvasa so izdelali material, ki ga je mogoče natisniti s 3D-tiskalnikom in iz njega narediti stenske obloge, pregrade in senčila. Če se bo zamisel obnesla tudi v večjem merilu, bi lahko nekoč del notranjosti naših stanovanj nastal iz sestavin, ki zvenijo bolj kot recept za kosilo kot pa ponudba trgovine z gradbenim materialom.
Za nenavadnim izumom stojijo raziskovalci švedske univerze Chalmers University of Technology. Njihov recept vsebuje pekovski kvas, celulozna vlakna iz lesa, alginat iz rjavih alg, rastlinski glicerol in vodo. Iz sestavin nastane mehka, želeju podobna masa oziroma hidrogel, ki ga je mogoče oblikovati s 3D-tiskalnikom.
Postopek celo nekoliko spominja na peko, le da je vrstni red obrnjen. Kvas najprej segrejejo in s tem deaktivirajo. Nato ga zmešajo z drugimi sestavinami. Kvas pomaga maso povezovati in ji daje ustrezno gostoto, celuloza poskrbi za trdnost, alginat za stabilnost pri tiskanju, glicerol pa za prožnost. Nastalo maso robotski 3D-tiskalnik pri sobni temperaturi nanaša plast za plastjo, natisnjeni predmet pa nato pustijo, da se posuši.
Za zdaj še ne nosi strehe
Preden začnemo načrtovati hišico iz kvasa, je treba nekoliko zmanjšati pričakovanja. Novi material za zdaj ni namenjen nosilnim stenam hiš. Raziskovalci ga vidijo predvsem kot možno surovino za lahke notranje elemente: stenske obloge, predelne sisteme, dekorativne plošče ali senčila, ki uravnavajo količino svetlobe v prostoru. V poskusih so med drugim natisnili plošče velikosti 20 krat 50 centimetrov.
Njegova zanimivost je drugje. Sestavine so biološkega in obnovljivega izvora, s 3D-tiskanjem pa je mogoče material nanašati samo tja, kjer ga potrebujemo. Tako lahko nastanejo zapletene oblike z zelo malo odpadka. Raziskovalci lahko s spreminjanjem recepta prilagajajo tudi videz materiala. Spreminjati je mogoče njegovo prosojnost, poroznost, površino in barvo. Naravno ima odtenke od rumenkaste do rjave, mogoče pa mu je dodajati tudi naravne pigmente.
Stena, ki bi nekoč celo čistila zrak?
Tu postane zgodba še bolj futuristična. Vodja raziskave Malgorzata Zboinska pravi, da bi lahko nadaljnji razvoj tako imenovanih inženirsko zasnovanih živih materialov nekoč pripeljal do gradbenih elementov z dodatnimi sposobnostmi. Raziskovalci omenjajo materiale, ki bi se lahko sami popravljali ali celo pomagali čistiti zrak z nevtraliziranjem nekaterih onesnaževalcev.
Toda to je za zdaj vizija nadaljnjega razvoja, ne lastnost sedanjih plošč iz kvasa. Pred morebitno širšo uporabo bo treba rešiti še precej bolj vsakdanje probleme. Raziskovalci morajo med drugim podrobneje preveriti odziv materiala na vlago in ogenj, njegovo trajnost in možnosti proizvodnje v velikem merilu.
Razvoj pa se nadaljuje. Projekt MycoCellular, ki poteka do leta 2029, želi iz materiala razviti modularne notranje stenske plošče in jih preizkusiti v dejanskem bivalnem okolju v Göteborgu.
Morda torej hiše prihodnosti ne bomo spekli tako kot kruh. Toda če bodo švedski raziskovalci uspešni, bo vprašanje, iz česa je vaša stena, nekoč lahko dobilo precej odštekan odgovor: »Iz kvasa.«
