V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Na koncu vrta sem posadil nekaj sadnih dreves (predvsem jablane, nekaj sliv in češenj), starih od dve do tri leta. Zaradi suše so se začela sušiti, nekatera so že odvrgla liste. Ali jih še lahko rešim ali so propadla? Bojan, po e-pošti
Odgovor: Letošnje vroče in sušno poletje je močno prizadelo sadovnjake. Mlada sadna drevesa so v prvih letih po sajenju za pomanjkanje vode izjemno občutljiva, saj njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, da bi črpal vodo iz globljih plasti. Težave so še izrazitejše na lahkih, peščenih ali plitvih tleh. Vendar pa odpadanje listov ne pomeni nujno propada drevesa. Pogosto gre zgolj za naravni obrambni odziv, s katerim rastlina zmanjša izgubo vode.
Z odstranjevanjem dreves zato še počakajte in najprej preverite vitalnost lesa.
Kako preveriti, ali je drevo še živo? Z nohtom ali ostrim nožem rahlo opraskajte majhen košček skorje na mladi vejici ali deblu. Če je tkivo pod njo zeleno in vlažno, je drevo še živo. Če je rjavo in suho, preizkus ponovite nekoliko nižje po veji.
Če so mladi poganjki prožni in se ob upogibanju ne lomijo, je to dober znak. Povsem suhe vejice so nasprotno krhke in hitro počijo.
Če sta les pod skorjo in deblo zelena, ima rastlina dobre možnosti za preživetje. Letos se novi listi morda ne bodo več razvili, a pomembno je, da preživijo les in brsti za prihodnjo pomlad. Morebitne suhe vrhove poganjkov boste pozneje preprosto odrezali do zdravega lesa.
Kaj pa znaki propadanja? Če je skorja na deblu nagubana, poganjki povsem krhki in zelenega tkiva ni več najti vse do cepljenega mesta oziroma spodnjega dela debla, je drevo najverjetneje propadlo.
Kaj morate torej storiti? Ključen reševalni ukrep je globoko namakanje. Drevesa zalijte z večjo količino vode. Ta mora namreč prodreti globoko do glavnega območja korenin in ne samo zmočiti zgornje plasti tal.
