Začelo se je pred 25 leti, vendar ne v Tolminu, kot bi kdo pričakoval, temveč v Dalmaciji. Skupina mladih fantov s Tolminskega se je odpravljala na morje in ker so se vsi po malem spogledovali s petjem, so se odločili, da se naučijo nekaj dalmatinskih pesmi, da se bodo bolj zlili z okoljem in ob večerih kakšno zapeli, po možnosti štiriglasno. »Začetek je bil tako čisto dalmatinske narave,« se posmeje Nejc Borovničar, član danes ene najbolj znanih tolminskih vokalnih skupin. »Ko je šel dopust mimo, smo začeli ugotavljati, da bi lahko iz tega zraslo kaj več, in tako se nas je leta 2001 deset fantov odločilo, da ustanovimo vokalno skupino. Bilo nas je pravih deset, že prej smo bili prijatelji in vsak je v zbor prinesel nekaj svojega, kakšno svojo veščino in znanje. Polovica nas je iz spodnjega dela Baške grape, polovica iz preostalih tolminskih vasi,« jih predstavi. Sami pa zraven zapišemo, da so fantje »za hec« in vedno polni izvirnih idej.
Tistim nekaj dalmatinskim pesmim, ki so se jih naučili za na morje, so hitro dodali še slovenske ljudske in tolminske, saj so želeli ohranjati tudi domačo dediščino in predvsem – razveseljevati publiko. »Nadeli smo si ime Snežet; snežet v tolminskih hribih pomeni strm travnik, ki ga je treba ročno pokositi in kjer se nič ne da opraviti hitro in brez truda. Snežeti so že takrat izginjale in upali smo, da bo z našim imenom vsaj ena snežet ostala živa,« se posmeje sogovornik. Vsaj za 25 let so ji zagotovo podaljšali življenje.
Dvajsetletni fantje, ki pojejo!
Prizna, da so bili leta 2001 velika osvežitev na sceni, 20-letni fantje, ki pojejo! Večine drugih mladih fantov pesem ni več zanimala, zato so bili tudi posebnost, ki si je pri publiki hitro nabrala simpatij in jih ohranja še danes.
»Res imamo zvesto publiko, in če le moremo, se odzovemo na povabila na nastope. Imeli smo priložnost, da smo sodelovali pri snemanju glasbenih podlag za dva slovenska dokumentarna filma. Za sabo imamo tudi nekaj gostovanj v tujini. Prepevali smo na Češkem, Slovaškem, v Avstriji, Franciji, Italiji in jasno, v Dalmaciji. Tam smo imeli lansko zimo priprave na koncert, ki ga bomo ob jubileju izvedli v Tolminu,« pripoveduje. Ugotavlja, da ljudje zelo lepo sprejemajo dalmatinski melos, zelo radi pa slišijo tudi slovensko ljudsko pesem. »Naš zaščitni znak je postala tolminska ljudska pesem Papjev, zelo lepo so sprejete tudi pesmi Simona Gregorčiča,« našteva repertoar, ki vedno navduši občinstvo.
Ekipa pevcev je v teh dveh desetletjih ostala skorajda enaka, dva pevca sta se vmes poslovila od aktivnega petja, a jim je zelo hitro uspelo najti dva nova. »Nova pevca sta lepo dopolnila ekipo, z upokojenima snežetarjema pa še vedno ostajamo v lepih odnosih,« Borovničar pojasni, da jih ne druži samo petje, ampak da so v teh letih postali velika družina, v katero spadajo tudi njihove soproge in lepa kopica podmladka. Podmladek se jim z veseljem pridruži tudi, ko se vsako leto, da ne bi pozabili na svoj izvor, odpravijo na tradicionalno košnjo senožeti. V vasi Podmelec v Baški grapi se namreč kosci vsako leto srečajo na posebnem, Maklaučkovem memorialu. Domačini se še spominjajo vaščana Maksa Golje, po domače Maklaučka. Bil je vaški godec, pevec, čebelar, kmet, predvsem pa veseljak, ki je popestril marsikateri trenutek podmelškega vsakdana. Na obronku vasi je posedoval strmo senožet, in ko je Maks konec maja 2000 umrl, so se vaščani odločili, da jo bodo v njegov spomin vsako leto pokosili in hkrati ohranjali znanje ročne košnje. Med kosci so, kakopak, tudi pevci skupine Snežet.
Vabilo na koncert
Prav zato, ker se znajo povezati tudi v drugih stvareh, ne samo v petju, ima njihova skupina že toliko rojstnih dni. V teh dneh so se, kot se pošali Nejc Borovničar, držali bolj v hramu, kjer so pridno vadili nov repertoar za jubilejni koncert.
»Počasi prihajamo na plano in vse vabimo to soboto zvečer ob 20. uri v Tolmin k fontani, kjer bomo zapeli 16 novih, tokrat zgolj dalmatinskih pesmi. Pridružila se nam bosta tudi violinist Niki Germovšek in klapa Kastav iz Istre, s katero smo v teh letih spletli prijateljstvo,« je naštel vsaj tri razloge, zakaj bi se ta konec tedna splačalo priti v Tolmin.
