Kakšnih 15 kilometrov od največjega tržaškega trga je terasa gostilne Bellariva. Odprta je le v toplem delu leta in streže skoraj izključno morsko hrano, lastniki pa so eni bolj znanih zamejskih ribičev v teh krajih. Zgodovino gostilne, družine in celega kraja lahko spoznate prek zbledelih fotografij po zidovih, vse pa govorijo enako: Bellariva je neločljivo povezana z morjem, ki na slikoviti plaži Brojnica pod Križem pljuska skorajda ob teraso.
Priti do Bellarive ni preprosto, do nje s ceste vodijo dolge, strme stopnice, in bližje ko dobite parkirni prostor, krajše bo potovanje s plaže nazaj na cesto. Kljub temu je bila gostilna v petek, ko jo je obiskala naša ekipa, povsem razprodana. Velika večina miz okoli nas je gostila domačine in velika večina med njimi je govorila slovensko. K sreči smo rezervirali precej vnaprej in tudi to srečo smo imeli, da so nas posedli v prvi vrsti, povsem ob morju.
Buzara, šavor, pedoči, mečarica in glera
Naš načrt je bil jasen, pokusiti kar največ jedi, po katerih slovi ta zamejska ribiško-gostinska družina. Njihovo gostilno radi pohvalijo tudi zaradi nizkih cen, ki jih pri nas že dolgo nismo vajeni, še posebno ne ob Jadranskem morju. Začeli smo z uvodnimi jedmi, kakšni dvanajst jih imajo na jedilnem listu. Recimo konkreten tatarec iz tune, seveda brez avokada, a z veliko oljčnega olja, poprom, soljo in popečenimi kruhki.
Medtem ko smo gledali školjčišča na obzorju, smo morali seveda vzeti tudi skledo pedočev na buzari, rahlo pikantnih in slastnih. Predvsem pa je bil na svojem mestu velik krožnik mešanih morskih predjedi: sardine na šavor, inčuni, okisana solata hobotnice s paradižnikom in papriko, osladkana sipa z jagodami in pinjolami, dišeča prekajena mečarica na solati in zimzelene kozice v koktajl omaki.
Bogat zbir jedi, mavrica okusov, ki je naš kvartet stala 12 evrov na osebo. Za šest evrov pa je vse skupaj podražila še domača peneča glera, ki je odprla vroč večer in podprla serijo, ki je še dolgo ne bomo pozabili.
Testenine in mineštra z morjem
Ko pridete do toplih predjedi, je pri Bellarivi še nekaj več možnosti. Če ste v vročih dneh za juho, no ja, bolj enolončnico, je na svojem mestu bogata mineštra z ješprenjem oziroma ričetom in drobno narezanimi lignji. Bolj klasičen je bil recept za bavette, ki jih povežejo z velikimi škampi v buzari. Jedcu, ki se ukvarja s čiščenjem škampov, pozorno priložijo instant slinček, da se ne umaže, pa tudi zato, da zabava družbo.
Njoki s sipinim črnilom se tradicionalno ujamejo z lososovo omako, strozapretti pa s pisano omako bučk, paradižnika in kozic. Pri testeninah so slovenski kuharji prevzeli italijansko filozofijo, naj bodo njoki, špageti ali makaroni nerazkuhani, medtem ko omaka testenine zgolj poudari, ne utopi.
Pogled na cenik: najcenejše so testenine po bolonjsko, ena redkih nemorskih jedi, za devet evrov, najdražje z vongolami so 13 evrov. Podobno ugodno je vino, vsa hišna odprta vina so po evro na kozarec, najdražji je prestižni, že kar bogati sauvignon Edija Kanteja za 30 evrov.
Tuna s sladko omako, kozice kot ražnjiči
Tudi cene glavnih jedi se ne dvignejo nad 20 evrov, kar v naši deželi seveda ni običaj. Celo velika morska žaba z žara, ki smo jo marsikje že jedli za 30 in več evrov, pod Križem stane 16 evrov. Minimalistični ribi priložijo le limono, pa saj ne potrebuje ničesar drugega.
Velik tunin zrezek medtem leži na sladki teranovi omaki, najbolj pa so navdušili ražnjiči s kozicami. Na zmagovalnih so bile kozice ovite v lardo, nič kaj niso zaostajale niti tiste brez mesne zabele, ki so se na krožniku družile s kalamari. V obeh primerih je v spremljavi pečena polenta. In če se zdi, da je morda premalo prilog, za tri evre pripravijo porcijo blitve s krompirjem ali velike mešane solate.
Naslednjič pa bomo prišli na dnevni ulov, kilogram sveže ribe je v Bellarivi 60 evrov, kar je, se že ponavljamo, občutno ceneje kot v Ljubljani ali v Portorožu. Ne nazadnje je podobno tudi z mesom: za tiste, ki ne bi jedli rib, imajo rostbif za 16 in ocvrt svinjski zrezek za 12 evrov, za predjed pa lahko dobite tudi domači pršut z melono za devet evrov.
Kraška kremna rezina in zavitek po slovensko
Ena od zanimivosti Bellarive je tabla z dnevnim naborom sladic, ki jo prinesejo k mizi. Kakih 12 ali 13 jih je bilo napisanih, vse stanejo natančno šest evrov, porcije pa so zajetne. V petek so spekli zavitek z jabolki in breskvami, ki ga je naše omizje zelo hvalilo. Kraška kremšnita oziroma paštakrema bi potrebovala manj kreme, kot bi pričakovali, zmrzlino oziroma semifreddo pa je mogoče dobiti z različnimi prelivi in okusi, tudi z likerjem baileys, ki ga, da je mera polna, dodatno prinesejo tudi v kozarčku. Sladoled lahko opremijo z vročim jagodičevjem, na vsakem krožniku pa je tudi piškot v obliki, logično, ribe.
So pa na plaži Brojnica ponosni tudi na svojo zbirko žganj, likerjev in grenčic, vsaj ducat jih je bilo, vseh niti ne moremo našteti, lahko pa rečemo, da je bila ruta, ki so jo natočili, celo bolj sladka kot močna.
