Ob naraščajoči negotovosti na evropskih energetskih trgih in dolgoletnem trendu rasti cen energentov, primer iz avstrijske zvezne dežele Salzburg kaže, da lahko s tehnološko izvedljivostjo in dolgoročno ekonomsko smiselnostjo dosežemo tudi popolno energetsko neodvisnost. Inženir Klaus Strasser je svoj dom v St. Gilgenu uspešno spremenil v tako imenovani off-grid oziroma otočni sistem, ki ne potrebuje povezave z javnim električnim omrežjem.
Projekt, ki deluje od leta 2018, temelji na maksimizaciji zajema sončne energije. Namesto standardne postavitve je Strasser hišo opremil s kar 70 fotonapetostnimi moduli. Ti so strateško razporejeni – ne zgolj po strehi, temveč tudi na fasadi in kot prostostoječe enote na vrtu –, kar omogoča optimalno izkoriščanje sončnega sevanja skozi vse letne čase in ob različnih kotih vpadne svetlobe.
Tehnološka osnova
Ključni element uspeha je patentiran sistem shranjevanja in upravljanja energije. Celoten proces je zasnovan kot zaprt energetski cikel. Električna energija, ki jo proizvedejo paneli, se steka v po meri razvito baterijsko postajo. Ta zagotavlja neprekinjeno napajanje objekta tudi ob daljših obdobjih brez sončne svetlobe in v nočnem času.
Sistem se za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode zanaša na toplotno črpalko. Ta črpa toploto iz okolice in jo s pomočjo shranjene sončne energije pretvarja v uporabno toploto. Z izjemo dveh najtemnejših zimskih mesecev, decembra in januarja, naprava proizvaja občutne presežke električne energije, s čimer objekt dosega 100-odstotno avtonomijo.
Finančna konstrukcija
Razvoj in implementacija tako celovitega sistema sta zahtevala začetni kapital v višini približno 70.000 evrov. Kljub visokim začetnim stroškom – ki vključujejo razvojne komponente in obsežne prilagoditve – se naložba zaradi popolne odsotnosti stroškov omrežnine in porabe zunanje električne energije po izračunih amortizira v 15 letih.
Za širši trg in povprečna gospodinjstva, ki sicer ohranjajo stik z javnim omrežjem, so stroški delne ali pretežne samooskrbe bistveno nižji. Po tržnih analizah nemške finančne institucije Schwäbisch Hall namestitev standardne sončne elektrarne z močjo okoli 10 kWp (kilovatov vršne moči) na novogradnji trenutno zahteva okoli 20.000 evrov. Z dodanim baterijskim hranilnikom, ki močno poveča stopnjo samooskrbe, se znesek povzpne na približno 28.000 evrov. Pri starejših objektih so stroški zaradi kompleksnejše vgradnje in morebitne prenove elektroinštalacij v povprečju višji za deset odstotkov.
V številkah
Struktura stroškov povprečne 8-kWp elektrarne z baterijo na ključ je po poročanju časnika Kronen Zeitung naslednja:
– montaža in elektroinštalacije: 7000 evrov
– baterijski hranilnik: 4000 evrov
– podkonstrukcija za panele: 4000 evrov
– inverter: 2850 evrov
– fotonapetostni moduli: 2000 evrov
– oder in priprava delovišča: 2000 evrov
In v Sloveniji? Grob izračun pokaže, da je tak projekt mogoče pri nas doseči za precej manj denarja. Cene za vgradnjo 10-kWp sistema z 10-kWh baterijo se v Sloveniji pred subvencijo gibljejo okoli 19.000 evrov. Ob subvenciji se tako strošek za slovensko gospodinjstvo zniža na približno 12.000 evrov, strošek 8-kWp sistema pa pade celo pod 10.000 evrov. Vračilna doba za Strasserjev 70.000 evrov vredni sistem bi za povprečno slovensko gospodinjstvo znašala od šest do osem let.
