Bližajoči se poletni meseci prinašajo več družabnih dogodkov, spoznavanja novih ljudi in pogosto tudi bolj sproščeno intimnost, kar močno vpliva na spolne navade odraslih in mladih. Strokovnjaki zato ravno pred poletjem močno izpostavljajo pomen odgovorne in varne spolnosti, ki mora vključevati soglasje, spoštovanje ter ustrezno zaščito.
Tako v Sloveniji kot tudi v svetovnem merilu namreč opažajo skrb vzbujajoč porast spolno prenosljivih okužb (SPO), med katere spadajo klamidija, sifilis, gonoreja, genitalni herpes ter okužbe s HPV.
Najnovejše poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) razkriva rekordne ravni bakterijskih spolno prenosljivih bolezni v letu 2024 na celotnem evropskem območju. Prijavljenih je bilo za več kot 300 odstotkov več primerov gonoreje v primerjavi z obdobjem pred desetletjem, kar predstavlja najvišjo stopnjo od začetka spremljanja leta 2009. Število primerov sifilisa se je več kot podvojilo in doseglo vrhunec med letoma 2015 in 2024, pri čemer so rekordne tudi številke prirojenega sifilisa, ki se z okužene matere prenese na plod v času nosečnosti. Najpogosteje prijavljena bakterijska okužba pa še naprej ostaja klamidija.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja oceno, da se na globalni ravni vsako leto na novo okuži več kot 374 milijonov odraslih med 15. in 49. letom starosti z vsaj eno spolno prenosljivo boleznijo. Slovenija pri teh statistikah ni izjema, saj je bilo v letu 2024 prijavljenih 1446 primerov SPO (brez upoštevanja okužb s HIV ter hepatitisoma B in C). Primerov gonoreje je bilo približno trikrat več kot pred desetletjem, okužbe z genitalnimi bradavicami so v primerjavi z letom 2023 narasle za 32 odstotkov, klamidija pa je poskočila za 10 odstotkov in dosegla desetletni rekord. Tudi pri sifilisu so številke skrb vzbujajoče, saj so bili leta 2024 prijavljeni 104 primeri, medtem ko jih je bilo še leta 2020 le 31. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je opozorila: »Na NIJZ ocenjujemo, da je število primerov spolno prenesenih okužb v Sloveniji precej večje, saj veliko okužb ni uradno prijavljenih,« je dodala.
Posledice in napačna prepričanja
Tudi na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana opažajo izrazit porast spolno prenosljivih bolezni. Specialistka dermatovenerologije Laura Đorđević Betetto je ob tem opozorila na nevarnosti in naraščajočo odpornost bakterij proti antibiotikom. »To predstavlja dodatne izzive, saj lahko nekatere okužbe povzročajo vnetja rodil, neplodnost, zaplete v nosečnosti in se celo prenesejo na novorojenčka.« Dodatno je pojasnila razloge za širjenje okužb: »Po pandemiji opažamo predvsem med mladimi povečano število srečevanj in vzpostavljanje spolnih stikov prek aplikacij ter večje število spolnih partnerjev. K širjenju spolno prenesenih okužb prispeva tudi manjši strah pred okužbo s HIV, saj je ta danes ob ustreznem zdravljenju kronična bolezen. Hkrati pa še vedno velik del ljudi zmotno meni, da so te bolezni problem preteklosti,« je še povedala. Ob tem je poudarila tudi velik pomen cepljenja proti HPV, ki oba spola ščiti pred šestimi vrstami raka in genitalnimi bradavicami.
Da sifilis ni le bolezen iz preteklosti, je poudarila tudi Jerca Ambrožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnila je: »Sifilis lahko prizadene tudi živčevje. Takrat govorimo o nevrosifilisu, ki se lahko kaže z glavoboli, izgubo sluha ali vida ter drugimi nevrološkimi težavami.« Opozorila je tudi na boleč porast kongenitalnega sifilisa. »V Sloveniji zaradi odličnega presejalnega testiranja nosečnic dolga desetletja teh primerov praktično nismo videvali, letos pa smo potrdili en primer, ki je bil boleč opomnik, da to ni bolezen iz preteklosti,« je še povedala Jerca Ambrožič.
Preventiva in ukrepanje
Zaradi dejstva, da spolno prenosljive okužbe pogosto ne kažejo nobenih simptomov, lahko pa vodijo do trajnih posledic na telesnem in duševnem zdravju, kot so kronične bolečine ali rakava obolenja, ostaja kondom najzanesljivejša oblika zaščite. Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije (DOS) opaža, da mladi kondom vidijo predvsem kot kontracepcijo, in dodaja: »Posledično ob širši uporabi drugih oblik kontracepcije njegova uporaba upada, kar lahko prispeva k večjemu tveganju prenosa okužb. Zato je ključno poudariti, da kondom ni le sredstvo za preprečevanje nosečnosti, temveč edina metoda, ki hkrati učinkovito zmanjšuje tveganje večine SPO,« je dodal Sergej Golubović. Omenil je tudi nujnost vključitve spolne vzgoje v šolski sistem. Ob tej priložnosti sta NIJZ in DOS sprožila kampanjo KONDOM=BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge.
Strokovnjaki svetujejo pravočasno testiranje in cepljenje, saj se le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem lahko izognemo resnim zapletom in preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Posamezniki, ki opazijo simptome, kot so razjede, izpuščaji, izcedki, pekoče uriniranje ali bolečine v modih oziroma medeničnem dnu po nezaščitenem odnosu, naj takoj poiščejo pomoč. Testiranje z napotnico osebnega zdravnika je na voljo pri infektologih ter dermatovenerologih v javni zdravstveni mreži, možnosti testiranj brez napotnice pa so navedene na spletnih straneh NIJZ. Za nasvet in pomoč se je mogoče obrniti tudi neposredno na osebnega zdravnika ter na ambulante za spolno prenosljive bolezni na dermatovenerološki ali infekcijski kliniki v Ljubljani ter Mariboru.
