Izjemno močan in uničujoč vročinski val, ki ga poganjajo podnebne spremembe, je zajel evropsko celino in podrl zgodovinske temperaturne rekorde v več državah. Ekstremne razmere so javne službe in lokalne oblasti prisilile v prav nevsakdanje ukrepe — od selitve šolskih izpitov v hladne podzemne garaže do zaustavitve jedrskih reaktorjev in odpovedi množičnih prireditev zaradi tveganja za javno zdravje.
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se bo moralo več kot 150 milijonov prebivalcev stare celine sprijazniti z novim podnebnim vsakdanom. »Na žalost se moramo na to navaditi,« je izjavila tiskovna predstavnica te organizacije Clare Nullis in opozorila na hude neposredne posledice za zdravje ljudi, ekosisteme, kmetijstvo in trg dela. Evropa se po podatkih podnebne službe Copernicus namreč segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
Nenavadne in precej skrajne prizore so zabeležili v pariškem predmestju Hauts-de-Seine. Na gimnaziji Gustava Eiffla so zaradi temperatur, ki so se v senci povzpele do 40 stopinj Celzija, ustne maturitetne izpite iz francoščine preselili v izpraznjeno in očiščeno podzemno garažo. Okoli 200 dijakov je tako ključne preizkuse znanja opravljalo med betonskimi stebri, opremljenimi z zasilnimi mizami in stoli.
»Gre za preživetje«
»Gre za preživetje,« je na družbenem omrežju X zapisala profesorica in lokalna političarka Julie Garnier, ki je prva opozorila na bizarne razmere. Medtem ko so šolske oblasti odločitev zagovarjale kot nujno za zagotavljanje znosnih pogojev za dijake in komisijo, je šolski minister Edouard Geffray priznal, da pogoji niso optimalni. Kljub temu je poudaril, da so s tem preprečili stresne preložitve izpitov za skupno 700.000 francoskih maturantov. Pariška regija je sicer v zadnjem tednu namenila milijon evrov za nujne nakupe klimatskih naprav in ventilatorjev za približno 500 srednjih šol.
Zaradi preobremenjenosti bolnišničnega sistema in ekstremnih tveganj so oblasti v francoski prestolnici odpovedale parado ponosa ter priljubljeni glasbeni festival Solidays, ki vsako leto privabi četrt milijona obiskovalcev. Podobno so storili organizatorji festivalov v Nemčiji in na Nizozemskem, kjer je poskus odpovedi festivala Defqon.1 sprožil celo nemire in posredovanje policije.
Vročina se vztrajno pomika proti severu in vzhodu celine. V nemškem Saarbrücknu so zabeležili zgodovinski junijski rekord z 41,3 stopinje Celzija. Tudi v Belgiji (Kleine Brogel) in na Nizozemskem (Limburg) so termometri presegli 40 oziroma 39 stopinj. Velika Britanija je zabeležila najtoplejši junijski dan doslej s 37,1 stopinje Celzija v Suffolku, ekstremne temperature pa že prihajajo tudi v srednjo Evropo (v Sloveniji jutri pričakujemo blizu 40 stopinj) in na Balkan, kjer v Srbiji med vikendom pričakujejo do 39 stopinj Celzija.
Tragični davek
Ekstremne vremenske razmere že terjajo tragičen davek. V Španiji je uradni sistem za spremljanje umrljivosti MoMo v nekaj dneh zabeležil 327 smrtnih primerov, ki jih je mogoče neposredno povezati z vročino. V Franciji pa poleg smrti na domovih beležijo skokovit porast utopitev. V nenadzorovanih vodah je utonilo že 55 ljudi. Mediji poročajo tudi o pretresljivih smrtih treh majhnih otrok, ki so zaradi malomarnosti ostali zaprti v razbeljenih avtomobilih v Marseillu, Parizu in Carpentrasu.
Infrastruktura pod pritiskom visokih temperatur dobesedno poka po šivih. V Švici so morali začasno izklopiti oba reaktorja jedrske elektrarne Beznau, saj je temperatura reke Aare dosegla 25 stopinj Celzija, kar onemogoča varno in zadostno hlajenje sistemov.
V bližini Bruslja je zaradi vročine odpovedal mednarodni hitri vlak Eurostar na liniji med Kölnom in Parizom. Okoli 400 potnikov je ostalo ujetih v vročih vagonih, tri osebe so morali oskrbeti v bolnišnici.
Visoke temperature v Španiji so severovzhodno od Barcelone sprožile obsežen gozdni požar, zaradi česar je moralo 16.000 ljudi ostati zaprtih v svojih domovih.
Do 12 stopinj več
Znanstveniki neodvisne skupine World Weather Attribution poudarjajo, da so trenutne junijske temperature v nekaterih regijah za 5 do 12 stopinj Celzija višje od dolgoletnih povprečij in da gre za najbolj silovit vročinski val v zgodovini meritev.
Posledice so uničujoče tudi za visokogorje. Raziskovalci ledenikov iz Züricha opozarjajo, da bodo zimske zaloge snega na švicarskih ledenikih zaradi vročinskega vala pošle že v začetku prihodnjega tedna, torej kar dva meseca prej kot običajno. S tem se odpira pot hitremu in nepopravljivemu taljenju ledu, ki že zdaj kaže enako kritično sliko kot leto 2022, ki je veljalo za statistično najslabše leto v zgodovini opazovanja ledenikov.
