Za nami so prvomajske počitnice, ki so jih številni Slovenci preživeli na tujem, tudi v evropskih prestolnicah, ki veljajo za žarišča žeparjenja. Nasprotno pa na priljubljenih slovenskih turističnih točkah že srečujemo vse več tujih gostov. Tudi tujci pred prihodom v našo državo najverjetneje preverijo, v kako varno državo prihajajo. In lahko so relativno mirni, saj visoke uvrstitve na lestvicah varnosti na globalnem turističnem zemljevidu potrjujejo ugled Slovenije kot mirne destinacije.
Po indeksu globalne varnosti (angleško Global Peace Index ali GPI) je Slovenija tudi v letu 2025 ohranila visoko raven stabilnosti in se uvršča med deset držav z najvišjo stopnjo miru na svetu, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji (STO). Enako velja tudi za minula leta, ko se je leta 2021 Slovenija uvrstila na 5. mesto globalno in na 4. mesto v Evropi, leta 2022 na 7. mesto na svetu in na 6. mesto v Evropi, leta 2023 na 8. mesto na svetu in 6. mestu v Evropi ter v letu 2024 na 9. mesto na svetu in 7. v Evropi.
Slovenija se visoko uvršča tudi pri kazalniku varnosti indeksa turističnega razvoja (Travel & Tourism Development Index ali TTDI), ki meri, v kolikšni meri je posamezna država izpostavljena varnostnim tveganjem glede na stopnjo terorizma in organiziranega kriminala. Rezultati za Slovenijo v zadnjih letih potrjujejo dobro varnostno sliko: leta 2019 je zasedla 15. mesto, leta 2021 se je povzpela na 5. mesto, leta 2022 je bila 9., leta 2024 pa 10. na svetu.
Med tarčami žeparjev več tujcev
Med kaznivimi dejanji, tesno vezanimi na globalne turistične tokove, velja izpostaviti žeparjenje. Glede na izsledke različnih študij in podatkov policij po Evropi gre za zelo donosno dejavnost, vredno več sto milijonov evrov na leto, ki po nekaterih ocenah presega celo milijardo evrov na ravni Evrope.
Kako razširjeno je žeparstvo pri nas? Čeprav velja Slovenija po vseh kriterijih za varno državo, nismo imuni za tovrstna dejanja. Zadnja leta policija našteje približno od 120 do 130 primerov žeparskih tatvin na leto, odgovarjajo v generalni policijski upravi (GPU). Podobno kot drugod so tudi pri nas storilci večinoma del organiziranih mednarodnih skupin, ki izkoriščajo gnečo na turistično obleganih lokacijah. Zato ne preseneča podatek, da največ tovrstnih težav zaznavajo v turistično najbolj obiskanih krajih, kot so Ljubljana, slovenska Istra in na Gorenjskem Bled s širšo okolico.
Žeparji so običajno najbolj dejavni v gneči ljudi, ki jo izkoristijo ob vsaki ponujeni priložnosti: na ulicah, železniških in avtobusnih postajah, v javnem prevozu ter na drugih mestih, kjer lahko operirajo čim bolj neopazno. Ali je mogoče iz policijske statistike razbrati, kako pogosto so tarče nepridipravov tujci oziroma turisti? »Na podlagi operativnega spremljanja problematike je razvidno, da so tarče tako tuji kot domači gostje, prevladujejo pa seveda tujci,« odgovarja Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete v GPU.
Pri svojem delu policisti naletijo tako na posamezne oziroma samostojno delujoče žeparje kot tudi organizirane kriminalne skupine, ki so lahko tudi mednarodno aktivne. »Govorimo o skupinah, ki imajo predkaznovanost v drugih državah EU. Ko osebo primejo v eni državi, se praviloma pomakne v drugo.« Število povratnikov pa je nizko.
V zadnjih letih žrtve žeparjev dejanja prijavljajo policiji, saj zaradi povrnitve škode v primerih najrazličnejših zavarovanj, povezanih s turističnimi potovanji, zahtevajo potrdila o prijavi tudi zavarovalnice. Podobno je treba nujno prijaviti tudi tatvino osebnih dokumentov. Sicer pa policija opaža, da nepridiprave, ki plenijo po turističnih središčih, zanima predvsem gotovina, redkeje tudi nakit, ure ali druge vrednejše osebne stvari.
Organizirano premikanje skupin nadzira tudi policija
Slovenska policija je na področju preprečevanja žeparjenja in sorodnih kaznivih dejanj dejavna tudi v širšem evropskem prostoru. Kot rečeno, tovrstna kriminaliteta pogosto presega državne meje in jo izvajajo dobro organizirane, mobilne skupine storilcev, zato je mednarodno sodelovanje pri njenem omejevanju ključnega pomena. Prav zato policija sodeluje v skupnih operativnih dejavnostih pod okriljem Europola ter platforme EMPACT (Evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kriminalnim grožnjam), ki na ravni Evropske unije koordinira boj proti najresnejšim varnostnim grožnjam.
V okviru teh pobud poteka usmerjeno spremljanje delovanja organiziranih skupin žeparjev, ki se hitro premikajo med državami in izkoriščajo okolja z visoko koncentracijo ljudi. Policije si pri tem redno izmenjujejo ključne operativne informacije: od podatkov o osumljencih in njihovih prevoznih sredstvih do časovnic večjih javnih dogodkov, kjer je tveganje za žeparjenje še povečano. Takšno sodelovanje omogoča hitrejše odzivanje in bistveno učinkovitejše preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj.
Ker so žeparji pogosto dejavni na prometnih vozliščih, kot so železniške postaje in javni prevoz, slovenska policija sodeluje tudi v evropskem preventivnem projektu Stop Pickpockets. Pobuda, ki je nastala na iniciativo nemške policije, združuje prizadevanja več evropskih držav, sodelujejo pa tudi organizacije, kot sta Europol in Railpol, medtem ko v Sloveniji pri projektu poleg policije aktivno sodelujejo tudi Slovenske železnice. Osrednji namen projekta je ozaveščanje javnosti in spodbujanje samozaščitnega ravnanja. Čeprav je poudarek predvsem na železniških postajah in vlakih, pa enake metode žeparji uporabljajo povsod, kjer se zbira več ljudi, zato je informiranost in previdnost ljudi (sploh ob stikih z neznanci) eden ključnih dejavnikov pri zmanjševanju teh kaznivih dejanj.
