»Interventni zakon poskuša vsakemu nekaj dati – tistim z nižjimi dohodki malo nižji davek na dodano vrednost (DDV), tistim z višjimi dohodki in najbogatejšim olajšave na področju dohodnine in socialno kapico nad 7500 evrov mesečnega prihodka, upokojencem možnost dela s polno pokojnino, podjetnikom in študentom sprostitve pri espejih, zdravnikom pri delu za zasebnike. A ukrepi so oblikovani, kot bi jih sestavili na hitro in iz glave nekje ob kavi. To nikakor ne more biti iztočnica za bodoči gospodarski program, saj v njem ni prave identifikacije problemov slovenskega gospodarstva. Za program je treba najprej vedeti, kaj bi bilo treba narediti in kaj ukrepi pomenijo, ne pa deliti na vse strani brez resne diskusije, saj vsi ti ukrepi močno obremenijo proračun,« je do predloga intervencijskega zakona, ki je pred dnevi dobil podporo strank nastajajoče vladne koalicije, predlogu pa je včeraj prikimal tudi skupni odbor državnega zbora, kritičen ekonomist dr. Maks Tajnikar.
Različna mnenja
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca predlagajo nekakšen omnibus, ki posega v desetino veljavnih zakonov. Predlog med drugim predvideva znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Na področju normiranih podjetnikov predlog določa zgornjo mejo vstopa v sistem za polne normirance pri 150.000 evrih letnih prihodkov. Med predlaganimi ukrepi so tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za nekatere skupine, uvedba mikro espeja z nižjimi prispevki za samozaposlene in kmete ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti, s tem da se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev pogodba o zaposlitvi prekine pred morebitno sklenitvijo nove.
Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, v strankah odhajajoče vlade in v sindikatih pa poudarjajo, da gre za lobistično zasnovane posege v korist bogatih, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi. Skupaj s fiskalnim svetom opozarjajo še, da bi imel zakon velike negativne javnofinančne učinke, ki jih ocenjujejo na dobro milijardo evrov oziroma dvakrat toliko kot predlagatelji.
»To je šele začetek prenove razvojnega okolja,« je minuli teden v državnem zboru napovedal prvi mož NSi Jernej Vrtovec, ki zavrača očitke, da je zakon namenjen bogatim, saj da poskušajo s tako imenovano razvojno kapico le zadržati v Sloveniji mlade talente in sposobne ljudi, znižanje stopnje DDV pa da naj bi koristilo tudi najnižjim slojem. S tem se ni strinjala Asta Vrečko (Levica in Vesna), ki meni, da je bil zakon, ki prinaša koristi predvsem peščici najbogatejših, spisan brez razumevanja širših posledic in bo že v prvem letu zvrtal milijardno luknjo v proračunu.
Podobno je že ob prvi predstavitvi predloga interventnega zakona opozorila odhajajoča ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki kot smiselne vidi le nekatere spremembe za samostojne podjetnike, znižanje DDV za osnovno košarico in ukrepe na področju energetike, kjer je dosedanja vlada že povlekla podobne poteze. »Vse drugo v zakonu so dolgoročne rešitve, ki bi morale biti urejene v sistemskih zakonih, ne pa v interventnem, ki ima tudi zavajajoče ime. Po našem mnenju zakon bogatim prinaša še več, mladim in povprečnemu človeku pa nič,« ocenjuje Alenka Bratušek, ki kot glavne učinke predlaganega zakona vidi privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za že danes najbolje plačane, ki naj bi pridobili tudi do 200.000 evrov višje prihodke, povprečen državljan pa le nekaj centov ali evrov pri osnovni košarici in energiji. Vprašala se je še, ali bo povečana proračunska luknja terjala nove varčevalne ukrepe, zniževanje pokojnin, uvedbo šolnin ali posege v porodniške pravice.
Vprašljivi učinki
Nezadostno poznavanje učinkov interventnega zakona izpostavlja tudi Maks Tajnikar. »Znižanje DDV še ne pomeni, da se bodo prodajne cene res znižale. To znižanje lahko trgovina izkoristi za povečanje svojih prihodkov, tako da končni potrošniki tega niti ne bi občutili, če ne bo nadzora cen. Pri hrani in energiji gre namreč za področji, kjer povpraševanja nikakor ne manjka, zato brez ustreznega nadzora in omejitev lahko cene in marže precej zrastejo, ukrep pa potem koristi le ponudnikom, in ne kupcem. Tudi znižanje dohodnine ne more pomagati obuditvi gospodarstva in h gospodarski rasti. Če zaradi nižje dohodnine ostane večji prihodek gospodinjstvu, se po drugi strani zniža davčni prihodek države, tako da se efektivno povpraševanje ne spremeni in ne spodbudi gospodarske rasti. Enako velja pri znižanju DDV, ki prav tako zmanjša prihodke državnega proračuna, in gre le prenos kupne moči in povpraševanja iz ene blagajne v drugo. Ker je nagnjenost k potrošnji države večja od nagnjenosti k potrošnji gospodinjstev in podjetij, se s tako prerazdelitvijo celo zmanjša multiplikativni učinek na prihodnjo rast,« razlaga Tajnikar ekonomsko manj poučenim politikom, ki pri nas še vedno radi ponavljajo že zdavnaj ovržene neoliberalne floskule o vplivu znižanih davkov na večjo rast BDP in o curljanju bogastva navzdol. Davki namreč niso ropanje ljudi, ampak so nujni za učinkovitost gospodarstva, saj je nekatere dejavnosti (od izobraževanja in prometa do zdravstva in obrambe) pač bolj smiselno in učinkovito organizirati kolektivno kot na tržni način.
»Pri predlogu interventnega zakona gre za veliko nepoznavanje učinkov. Za povrh socialna kapica pri 7500 evrih zelo resno načenja vprašanje solidarnosti, ki se ji prelahkotno odpovedujemo. Zakaj bi morala solidarnost veljati le pri tistih z nižjimi ali povprečnimi dohodki, pri tistih z najvišjimi dohodki pa ne? To ruši eno ključnih načel naše socialne družbe, ki ga Slovenci na splošno dobro sprejemamo in za katero smo občutljivi. Ob tem tudi ta ukrep nič ne prispeva h gospodarski rasti,« dodaja Tajnikar, ki kot nekdanji prinašalec ideje o samostojnem podjetništvu poudarja še, da je s. p. izvirno zgolj statusna oblika za opravljanje majhnih podjetniških poslov, ne pa oblika za zaposlovanje ljudi, ki naj nadomešča pogodbo o delu. »Pri nas pojem espeja ni ustrezno definiran. V zadnjih letih smo povsem pokvarili osnovno idejo, ki je bila v 80. letih prinesena iz ZDA,« ugotavlja profesor, ki je bil v prvih letih po osamosvojitvi minister za gospodarstvo in malo gospodarstvo.
Za polne pokojnine in proti njim
Maks Tajnikar v celotnem predlogu interventnega zakona pogojno pozdravlja le predlagano možnost, da bi se upokojencem, ki bi še naprej delali, izplačevala polna pokojnina. »Redno ali pogodbeno delo upokojencev resda ni skladno s pretočnim pokojninskim sistemom, ki ga imamo, a z vidika davkov ta problem ni tako velik. Če se nekdo upokoji in ne dela, so stroški države in pokojninske blagajne enaki njegovi pokojnini. Če pa upokojenec še naprej dela in plačuje prispevke, se z vidika družbenega računovodstva strošek njegove pokojnine zmanjša za prispevke, ki jih plačuje. Torej je delo upokojencev, ki v razmerah pomanjkanja delovne sile še želijo delati, pravzaprav smiselno tudi ob izplačilu polne pokojnine. Je pa ta predlog vseeno premalo domišljen in kar nekako navržen,« meni Tajnikar, ki sicer poudarja, da v sedanjih negotovih svetovnih razmerah ni pametno zmanjševati dohodkov države, ki s svojimi investicijami prispeva k ohranjanju povpraševanja in gospodarske rasti.
Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je manj naklonjen predlogu o polnem izplačevanju pokojnin namesto sedanjega sistema, ki ob nadaljevanju dela omogoča 40 oziroma po treh letih 20 odstotkov pokojnine. Za sedanjo spodbudo, ki jo trenutno koristi nekaj več kot 22.000 prejemnikov, je zavod v finančnem načrtu za letos namreč predvidel 129 milijonov evrov, interventni zakon pa bi za polne pokojnine terjal približno 227 milijonov evrov dodatnih sredstev v pokojninski blagajni.
»Namen pokojninsko-invalidskega zavarovanja je, da pridobiš pokojnino, ko nisi več vključen v zavarovanje. Gledano s finančnega vidika bi bilo breme polne pokojnine bistveno višje od vplačanih prispevkov iz naslova podaljšane delovne aktivnosti prejemnikov. Polna pokojnina za le okrog 22.000 prejemnikov v pretežno dobro plačanih intelektualnih poklicih bi na leto stala več, kot skupno znašata letni in zimski dodatek za vseh 660.000 upokojencev,« je za Dnevnik ponazoril Papež, medtem ko predlagatelji zakona niti niso opredelili finančnih posledic ukrepa za pokojninsko blagajno. Ta bo dodatno osiromašena tudi ob uvedbi socialne kapice pri 7500 evrih bruto plače, kar bi pomenilo približno 150 milijonov evrov manj prispevkov vanjo. Ekonomist Igor Feketija, ki je imel ključno vlogo pri pripravi lani sprejete pokojninske reforme (evropski komisiji jo je s precej večjimi rezi v pokojnine v zameno za evropska sredstva obljubil že nekdanji in menda tudi bodoči minister Janez Cigler Kralj, a je težavno delo prepustil sedanji vladi), svari še, da bi lahko interventni zakon deloma izničil učinke reforme in spet ogrozil črpanje evropskih sredstev, ki nam ga je Bruselj odobril šele po dolgih pogajanjih in pozitivni oceni sprejete pokojninske reforme.
