Rusi so v nizkozemeljski orbiti nedavno izvedli serijo izjemno zahtevnih satelitskih manevrov, ki med zahodnimi strokovnjaki za vesoljsko varnost vzbujajo resne skrbi in ugibanja o morebitni militarizaciji vesolja. Podatki kažejo na tehnološko dovršenost, ki nemara celo briše meje med miroljubnim vzdrževanjem vesoljske infrastrukture in razvojem ofenzivnega orbitalnega orožja.
Incident, ki se je odvil konec aprila letos, je vključeval izjemno natančno koreografijo več ruskih vojaških satelitov. Analiza telemetričnih in radarskih podatkov, ki sta jih zbrali ameriški podjetji za spremljanje vesoljske domene LeoLabs in COMSPOC, je razkrila, da sta se satelita z oznakama KOSMOS 2581 in KOSMOS 2583 pri hitrosti približno 28.000 kilometrov na uro približala na zgolj tri metre razdalje, je poročal portal Space.com.
Osupljiva raven navigacije
Pri takšnih orbitalnih hitrostih, ki močno presegajo hitrosti najhitrejših balističnih izstrelkov, bi že minimalna napaka v izračunu privedla do katastrofalnega trčenja in posledičnega ustvarjanja nevarnega oblaka vesoljskih smeti. Da bi plovili ohranili tako minimalno razdaljo in se glede na opazovalni sistem navidezno ustavili drugo ob drugem, je bila potrebna osupljiva raven avtomatizirane navigacije, sprotnega prilagajanja potiska in napredne senzorske opreme.
Strokovnjaki so dogodek opisali kot šolski primer tako imenovanih operacij srečanja in bližine (RPO – Rendezvous and Proximity Operations). Omenjen manever ni bil izoliran. V bližini je patruljiral še tretji satelit, KOSMOS 2582, oddaljen manj kot 100 kilometrov. Dogajanje je dodatno zapletla izstrelitev tako imenovanega Objekta F, manjšega podsatelita, ki se je ločil od glavnega plovila in v strogo nadzorovani formaciji letel mimo preostalih dveh ruskih aparatov na razdalji med 10 in 15 kilometri.
Zasebni analitiki pri organizaciji COMSPOC so ob objavi ugotovitev jasni: karkoli že ruski inženirji preizkušajo, gre za izjemno napredno in sofisticirano tehnologijo. Vsi trije glavni akterji te orbitalne predstave so bili v vesolje poslani februarja 2025 in od takrat redno izvajajo podobne preizkuse, vendar še noben ni bil tako drzen kot omenjeni.
Dvojna raba tehnologije
Geopolitične implikacije tovrstnih zmogljivosti so ogromne. Tehnologija RPO je po svoji naravi klasificirana kot tehnologija dvojne rabe. V civilnem in komercialnem sektorju so takšni manevri nujni za prihodnost raziskovanja vesolja, ker omogočajo popravila poškodovanih satelitov, dolivanje goriva in varno odstranjevanje nevarnih vesoljskih smeti.
Vendar pa se v vojaškem kontekstu – in sateliti serije KOSMOS so pod nadzorom ruskega obrambnega ministrstva – ista tehnologija lahko uporabi za povsem druge namene. Satelit, ki se lahko neopaženo in varno približa na nekaj metrov, lahko prestreza občutljive komunikacije, zaslepi optične senzorje tuje izvidniške opreme ali v skrajnem primeru deluje kot kinetično orožje, ki uniči tarčo.
Uradna Moskva namena teh misij tradicionalno ne komentira, kar samo še poglablja nezaupanje. Zgodovina serije KOSMOS je že sicer polna kontroverz. Predhodnik nedavnih plovil, satelit KOSMOS 2499, je pred leti prav tako izvajal nenavadne lovske manevre, preden je nepojasnjeno razpadel in za seboj pustil nevarno sled orbitalnih naplavin.
Medtem ko ruska vesoljska koreografija vzbuja največ medijske pozornosti, v nizkozemeljski orbiti meje mogočega preizkušajo tudi druge velesile. Združene države Amerike in Kitajska prav tako redno izvajajo manevre in inšpekcije satelitov, kar dokazuje, da se težišče sodobnih oboroževalnih tekem pospešeno seli iz zemeljske atmosfere v tiho in vse bolj natrpano prostranstvo Zemljine orbite.
