Nemške varnostne službe po poročanju nemškega časnika Bild opozarjajo na dramatičen porast iranskih dejavnosti, ki vključujejo vohunjenje in načrtovanje terorističnih napadov na evropskih tleh. Po poročilih obveščevalnih krožnikov je Berlin od začetka zaostrenih napetosti med Teheranom in ZDA preprečil že več kot dvanajst načrtovanih atentatov in bombnih napadov.
Preiskovalci po poročanju omenjenega medija razkrivajo novo, srhljivo taktiko, in sicer rekrutiranje tako imenovanih »agentov za enkratno uporabo«. Za razliko od izurjenih operativcev gre v teh primerih za mlade posameznike, ki jih iranske službe kontaktirajo neposredno prek družbenih omrežij. Ti novinci so za sorazmerno nizke zneske pripravljeni izvesti sabotaže ali napade, kar varnostnim organom otežuje sledenje, saj napadalci nimajo predhodnih povezav z obveščevalnimi mrežami.
Povezave z organiziranim kriminalom
Poleg amaterjev z družbenih omrežij Teheran vse pogosteje domnevno sodeluje z uveljavljenimi strukturami organiziranega kriminala v Nemčiji, vključno z motorističnimi skupinami. Strategija je preprosta: kriminalci, ki so v Evropi pod drobnogledom policije, zatočišče poiščejo v Iranu. Tam so varni pred izročitvijo, v zameno za zaščito pa izvajajo operacije za iransko državo.
»Razmere so se v zadnjem obdobju močno zaostrile,« je za tiskovno agencijo Reuters povedal Daniel Baldy, strokovnjak za notranje zadeve in član nemškega parlamentarnega nadzornega odbora. »Uporaba kriminalnih struktur ni nova, je pa rekrutiranje mladih prek spleta nevaren nov element, ki povečuje tveganje za judovske, izraelske in ameriške objekte ter državljane.«
Glavni akterji
V središču teh dejavnosti sta dve glavni instituciji. Prva je iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti (MOIS), katerega primarna naloga je nadzor in zatiranje opozicijskih gibanj v tujini. Agenti MOIS redno opazujejo demonstracije v nemških mestih, da bi identificirali in ustrahovali nasprotnike režima.
Druga veja je elitna enota Al-Kuds v okviru Revolucionarne garde, ki pogosto deluje prek posredniških skupin. Posebno skrb vzbuja skupina Harakat Aschab al-Yamin al-Islamiya (HAYI). Gre za mrežo znotraj iraškega šiitskega miljeja, ki je od marca 2026 prevzela odgovornost za več požigov judovskih in ameriških ustanov v Veliki Britaniji ter državah Beneluksa.
Evropa na udaru
Čeprav je Nemčija osrednja tarča, varnostni strokovnjaki opozarjajo, da gre za širši evropski problem. Ker se vpliv Irana širi prek digitalnih platform, meje med klasičnim vohunjenjem in uličnim kriminalom izginjajo.
Nemški zvezni urad BfV potrjuje, da so pritiski na iransko diasporo v Evropi dosegli najvišjo raven v zadnjem desetletju, saj Teheran poskuša zadušiti kakršno koli obliko zunanjega nasprotovanja sredi geopolitičnih trenj.
