»Kupila sem nekaj plastičnih veder s pokrovom in vsako napolnila s hrano za približno teden dni: paket riža, fižol in lečo, ovsene kosmiče, konzervo sardin in paradižnika, liter olja, oreščke, marmelado, nekaj sladkarij. Zložena imam v kleti, ne zavzamejo veliko prostora, tako da imam nekaj zalog, če bo kriza. Na vedrih sem označila rok trajanja živil v njih in jih bom sproti nadomeščala.« Tako je nedavno, po začetku vojne na Bližnjem vzhodu, o svojem načrtu zaloge živil pripovedovala mama treh najstnikov iz Nove Gorice in se obenem spraševala, ali ne dela nepotrebne panike.
Nikakor ne, prehranski strokovnjaki in tudi vlade priporočajo, da si prebivalci ustvarimo zalogo hrane, predvsem takšne z daljšim rokom trajanja, ki je ni treba kuhati. To so zaloge za vsak primer, če bi konflikti, ekstremno vreme ali kibernetski napadi otežili dostop do živil. Povezava med konflikti in prehransko varnostjo je namreč čedalje bolj očitna. Kako krhke so dobavne verige, se je pokazalo že pri epidemiji covida in ob začetku vojne v Ukrajini. Vojna v Iranu, ki je vplivala na ključne dobave goriva in gnojil, je pritisk še povečala.
EU hoče Evropejce naučiti delati zaloge
Države imajo za primere izrednih razmer na voljo državne blagovne rezerve. To so zaloge, ki so namenjene zagotavljanju preskrbe ljudi z osnovnimi živili, ko je to nujno potrebno. Osnovne rezerve omogočajo, da lahko država nemoteno funkcionira tudi pri večjih motnjah in nestabilnosti na trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni. Kljub blagovnim rezervam pa imajo odgovornost za lastno preživetje tudi posamezniki, zato je priporočljivo, da si tudi v vsakem gospodinjstvu preventivno pripravijo ustrezno zalogo hrane za primere izrednih razmer.
V Evropski uniji so v nastajajoči strategiji pripravljenosti državljanov na krize zapisali osnovno pravilo, da bi moralo gospodinjstvo z najnujnejšimi zalogami hrane, vode in zdravil in drugih osnovnih potrebščin zdržati vsaj 72 ur. Prve tri dni krize so namreč najbolj kritične, ocenjuje evropska komisija: pomoč države lahko zamuja, lahko zmanjka elektrike, trgovine in promet ne delujejo. To je zgolj osnovna raven pripravljenosti, ni pa dovolj za morebitne daljše krize.
Nekatere države domače nujne zaloge hrane jemljejo precej resno. V Švici lahko prebivalci na vladni spletni strani vnesejo podatke o svoji družini, morebitnih alergijah, prehranskih navadah in hišnih ljubljenčkih ter prejmejo podroben seznam potrebnih živil. Podobno spletno stran ima tudi Nemčija. Latvija, Litva in Švedska imajo akcije ozaveščanja in prebivalcem delijo brošure o tem, kako preživeti v kriznih razmerah …
Seznam 38 živil za mesec dni
Tudi v Sloveniji so na spletnih straneh vlade oziroma Uprave za zaščito in reševanje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje že vrsto let pripravljeni številni napotki za pomoč v krizah, zadnjih deset let tudi obsežen seznam zalog hrane in pijače, ki jih odrasel človek potrebuje za preživetje za 30 dni. Na tem seznamu je 38 živil in priporočene količine. Med zalogami na primer najdemo kilogram prepečenca, tri kilograme moke in krompirja, precej različnih konzerviranih izdelkov, štiri litre steriliziranega mleka, različne pijače, štiri vrečke kvasa in podobno.
Pripravili so jih, da bi gospodinjstva spodbudili k razmišljanju o pripravi najnujnejših življenjskih potrebščin. Poleg hrane so tam še napotki za domačo lekarno, opremo za prvo pomoč, higienske pripomočke, oblačila in obutev, svetilko, radijski sprejemnik …
Zaloga vode: 7,5 litra na dan
Priporočila so torej vsem na voljo, vprašanje pa je, koliko jih prebivalci upoštevajo. Ne prav dosledno, kažejo raziskave. Na oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete so v okviru magistrskega dela leta 2024 izpeljali raziskavo med 815 polnoletnimi prebivalci Slovenije o preskrbljenosti z ustrezno zalogo hrane. Pokazalo se je, da več kot tri četrtine prebivalcev sploh ni seznanjenih z nacionalnimi priporočili za nujne zaloge hrane. Načrtno, posebej za primer nepričakovanih dogodkov, zaloge hrane skladišči le približno desetina prebivalcev, ugotavlja raziskava avtorice Nine Križnik.
Predvsem so pomanjkljive zaloge tekočine. Več kot tretjina gospodinjstev nima zadostnih zalog embalirane vode in drugih pijač, da bi z njimi lahko zadostili osnovnim fiziološkim potrebam za vsaj en dan. Le petina pa jih ima na zalogi tekočino za tri dni in več. Uprava za zaščito in reševanje, ki jo vodi Leon Behin, priporoča, da ima vsak prebivalec zaloge vode za najmanj tri dni. V skladu s priporočili vsak posameznik potrebuje približno 7,5 litra vode na dan: 2,5 litra za pitje, tri litre za pripravo hrane in dva litra za osnovno higieno.
Krize in panično nakupovanje
Z vidika odpornosti Slovenije in prehrane ljudi v povezavi z javnim zdravjem je smiselna racionalna zaloga osnovnih, hranilno ustreznih živil za kratkotrajne motnje v preskrbi, se strinja dr. Aleš Kuhar, docent na Biotehniški fakulteti. »To, kar slovenska gospodinjstva izvajajo, imenujemo 'rotacijska zaloga': živila, ki jih gospodinjstvo redno porablja in sproti nadomešča, tako da se nič ne pokvari. To so racionalne zaloge testenin, moke, riža, olja, ozimnice oziroma konzerve, alpsko mleko, sladkor …« našteva. Tudi Kuhar posebej opozarja, da na osnovni seznam sodi tudi pitna voda, na kar velikokrat pozabljamo. »Zaradi odličnih virov pitne vode smo bolj razvajeni pri zalogah pitne vode. Ta je v primeru izpada elektrike ali drugih težav na vodooskrbnem sistemu lahko tudi ogrožena,« poudarja Kuhar.
»Takšna minimalna pripravljenost lahko v krizah zmanjša pritisk na oskrbni sistem z živili, kot je panično nakupovanje, vendar ima dejanske učinke le, če je del koordinirane nacionalne strategije, kakršno poznajo denimo skandinavske države in Švica. Individualne zaloge brez jasnih smernic in sistemske državne koordinacije – predvsem komunikacija in izobraževanje – imajo omejen pomen. Še vedno bi v primeru kriz prišlo do paničnega nakupovanja in šokov v preskrbi,« ocenjuje.
Bistvene so umirjene in strateške aktivnosti države, torej ministrstva za obrambo, civilne zaščite in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Takrat so zaloge hrane hkrati racionalen ukrep in psihološko pomirjajoče za ljudi. »Težava je, ko strah prevlada nad razumom in ljudje kopičijo, kar ustvari ravno tisto pomanjkanje, ki se ga bojijo, kot smo videli na primeru energentov in na začetku pandemije covida,« je spomnil Kuhar. Meni, da bi razprava o zalogah morala biti priložnost za širši razmislek o odpornosti našega prehranskega sistema, ki se je začela v pripravi strategije za odpornost Slovenije pod okriljem ministrstev za obrambo in za kmetijstvo.
