Zvezdno nebo je že od nekdaj platno, na katerega človeštvo projicira svoje največje strahove in upanja. Toda ko so se te dni na spletnih strežnikih ameriškega obrambnega ministrstva pojavili novi, desetletja skrbno varovani dokumenti, se je meja med znanstveno fantastiko in uradno državno zgodovino precej stanjšala. Po neposrednem ukazu predsednika Donalda Trumpa je Pentagon javnosti namreč odprl vrata do 161 dosjejev, ki prinašajo osupljiva pričevanja o srečanjih z neznanim – od prašnih ravnic na Luni v času vesoljske tekme do sodobnih vojnih območij Bližnjega vzhodam je poročal BBC.
V času, ko ameriško javnost pretresajo geopolitične krize in notranji politični pretresi, je razkritje tako imenovanih neznanih zračnih ali anomaličnih fenomenov (UAP) sprožilo val vprašanj. Poteza Washingtona torej ne prihaja v vakuumu. Zanimanje za zunajzemeljsko življenje je v zadnjih letih doseglo nov vrhunec. Takšnega zanimanja ni bilo vse od konca hladne vojne. Leta 2022 je ameriški kongres je tako po več kot pol stoletja sistemskega molka organiziral prva javna zaslišanja o neznanih letečih predmetih, visoki vojaški predstavniki pa so vsaj načelno obljubili konec dobe prikrivanja.
K temu premiku je v javnem diskurzu prispeval tudi nekdanji predsednik Barack Obama. Svojo prvotno izjavo, ko je namignil, da so nezemljani »resnični, a jih sam še ni videl«, je moral kasneje nekoliko omiliti. Pojasnil je, da statistična verjetnost življenja v neskončnem vesolju vsekakor obstaja, toda da trdnih, oprijemljivih dokazov med svojim predsedovanjem ni dobil. Kmalu zatem je Trump, sklicujoč se na izjemno zanimanje javnosti, izdal direktivo za objavo vseh relevantnih arhivov, povezanih z zunajzemeljskim življenjem in NLP-ji.
Odmevi iz lunarne tišine
Morda najbolj poetični, vendar hkrati srhljivi zapisi v novoodprtih arhivih prihajajo iz ust tistih redkih posameznikov, ki so dejansko zapustili meje našega planeta. Deklasificirani transkripti misij Apollo in Gemini razkrivajo, da vesolje za pionirje ameriške astronavtike ni bilo vedno samo prazna črnina.
Buzz Aldrin, legendarni astronavt misije Apollo 11, v intervjuju iz leta 1969, ki je luč sveta v celoti ugledal šele zdaj, opisuje nerazložljive pojave v lunarni orbiti. »Opazoval sem nekaj, kar je spominjalo na precej močan vir svetlobe, ki smo ga takrat okvirno pripisali možnemu laserju,« je dejal človek, ki je med prvimi stopil na tuje nebesno telo.
Njegov kolega iz misije Apollo 12, Alan Bean, je poročal o »rojih delcev« in nenadnih svetlobnih prebliskih, ki so »jadrali skozi vesolje«, kot bi z neverjetno hitrostjo poskušali ubežati Lunini težnosti. Še bolj dramatično je bilo leta 1972 med misijo Apollo 17, ko je astronavt Jack Schmitt ob pogledu na nepojasnjene utripajoče luči navdušeno vzkliknil: »Zunaj je kot na četrti julij!« (4. julij je v Združenih državah pomemben praznik, ki ga običajno spremljajo ognjemeti.)
Čeprav so uradna poročila takrat te pojave skušala pojasniti kot odseve sonca na drobnih ledenih kristalih, najnovejši dokumenti puščajo prostor za ugibanje.
Arhivi segajo še dlje v preteklost. Zvočni posnetek misije Gemini 7 iz leta 1965 razkriva napeto komunikacijo med astronavtom Frankom Bormanom in nadzornim centrom v Houstonu. Borman je mirno, vendar odločno poročal o »neznanem predmetu« in »bilijonih drobnih delcev«, ki so neslišno lebdeli na levi strani njegove vesoljske kapsule.
Materializacija iz svetlobe
Toda neznano ne ostaja samo v prostranstvih vesolja. Arhivi odstirajo tančico z desetletij civilnih in vojaških poročil z Zemlje. Zapisi segajo od leta 1957, ko je povsem običajen državljan agentom FBI pretresen opisoval ogromno okroglo plovilo, ki se je neslišno dvignilo nad pokrajino, pa vse do nedavnih pričevanj iz jeseni 2023. V teh novejših poročilih ameriški prebivalci opisujejo bizarne lebdeče kovinske objekte, ki naj bi se dobesedno materializirali iz močne, slepeče svetlobe.
Sodobni oboroženi spopadi in visoka koncentracija vojaških senzorjev očitno privlačijo tudi tovrstne fenomene. Dokumenti vključujejo posnetke, ki so jih leta 2022 v Iraku, Siriji in Združenih arabskih emiratih zabeležile ameriške oborožene sile. Prikazujejo objekte, ki jih Pentagon na svoji spletni strani strokovno in nekoliko suhoparno označuje za »nerešene anomalične fenomene«. Na enem izmed posnetkov neznane lokacije na Bližnjem vzhodu ovalen objekt z nepredstavljivo hitrostjo preleti zaslon od leve proti desni – analitiki so ga v priloženem poročilu sicer označili kot »morebitno raketo«, toda brez vsakršne končne potrditve.
Zmaga za resnico?
Medtem ko globalna skupnost navdušencev nad NLP-ji slavi ta prelomni trenutek, je politični odziv v Washingtonu predvidljivo razdeljen. Republikanski kongresnik iz Tennesseeja, Tim Burchett, dolgoletni in glasen zagovornik popolne transparentnosti glede UAP-jev, je dogodek na omrežju X pozdravil kot »odličen začetek«. Njegovo navdušenje je delila Anna Paulina Luna, kongresnica s Floride, ki je objavo arhivov označila za »množičen prvi korak v pravo smer«.
Toda v ostro polariziranem in s krizami prežetem ozračju ni prostora za popolno poenotenje. Marjorie Taylor Greene, nekdanja kongresnica in nekoč tesna zaveznica Donalda Trumpa, s katerim pa so se njene politične poti razšle, ko je zapustila kongres, je izrazila oster skepticizem. Zunaj dvoran moči opozarja na klasično politično manipulacijo množic.
»Tako sem sita te propagande v slogu 'poglejte tisto bleščečo stvar',« je zapisala na omrežju X. Po njenem prepričanju gre za očitno preusmerjanje pozornosti od resničnih in bolečih eksistencialnih težav, s katerimi se soočajo Američani – od vsesplošne draginje do tveganj, ki jih prinaša trenutna brutalna vojna v Iranu.
Ne glede na to, ali gre za zgodovinsko priznanje ali mojstrsko politično distrakcijo, 161 dokumentov zdaj živi svoje življenje na spletu, odprto za analizo. Nebo, kot kažejo na novo odprti arhivi, ni bilo nikoli zares prazno.
