»Svetovno prvenstvo bo kot vsakič zagotovo spisalo za kakšno debelo knjigo ali dve zanimivih zgodb.« To je bila pred kratkim ena izmed zadnjih ugotovitev našega tematskega zapisa o letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu (SP), ki te dni s polno paro poteka v Kanadi, Mehiki in ZDA, že prvi dnevi tega največjega športnega dogodka na svetu pa so pokazali celo, da bo takšnih knjig kaj lahko še več.
Kot je bilo glede na stroga pravila vstopa oseb iz določenih držav v ZDA pričakovati, so ta za grenak priokus poskrbela, še preden se je na SP zakotalila prva žoga. Omar Artan, 34-letni somalijski sodnik, ki si je s predstavami prislužil naziv najboljšega afriškega sodnika leta 2025, bi moral postati prvi Somalec v vlogi delilca pravice na mundialih. Toda ameriške oblasti so mu zavrnile vstop v državo zaradi domnevne »povezave z osumljenimi člani terorističnih organizacij«. Mednarodna nogometna zveza (Fifa), z njenim predsednikom Giannijem Infantinom na čelu, se je, namesto da bi sodnika zaščitila, vsemu skupaj gladko ognila s pojasnilom, da ni vključena v imigracijske postopke in da je vse skupaj v domeni ameriških oblasti. So si pa vest oprali vsaj s tem, da bo Artan prejel polno sodniško plačilo za turnir. Lepo potezo je storila tudi Evropska nogometna zveza (Uefa) oziroma njen predsednik Aleksander Čeferin, ki je somalijskega sodnika povabil, da sodi tekmo evropskega superpokala.
Drugi simbol birokratskega absurda na tem SP pa je kar celotna reprezentanca Irana. Njene težave so se začele že z vizumi, ki so jih igralci prejeli šele v začetku junija, številni člani strokovnega štaba pa sploh ne, obenem so bili prisiljeni svojo bazo preseliti v Mehiko, čeprav vse tekme igrajo v ZDA. A najhujše je sledilo po prvi tekmi z Novo Zelandijo, ko so morali Iranci takoj zapustiti ZDA – dobili so le enodnevno »okno« za vstop in izstop. Fizioterapevt Irana Paulo Alexandre Araujo je za The New York Times razkril pretresljive podrobnosti: »Običajno vsak igralec potrebuje približno 12-minutno ledeno kopel za okrevanje, a zaradi časovne stiske je bil vsak igralec v hladni vodi le približno minuto. V bistvu smo jih dali v vodo in jih takoj potegnili iz nje. Določene postopke regeneracije smo morali izvajati kar na letalu na poti nazaj v Mehiko. Česa takšnega še nisem doživel.«
Lahko bi mu postavili kip
Poleg takšnih, za katere se že vnaprej predvideva, da bi lahko bili junaki, kot je denimo Argentinec Lionel Messi, ki je že na prvi tekmi proti Alžiriji dosegel tri gole, proti Avstriji pa še dva in se na lestvici najboljših strelcev vseh časov na SP z 18 goli povzpel na prvo mesto, prvenstva vselej na površje naplavijo tudi kakšne povsem nepričakovane.
V prvih dneh prvenstva sta bila to predvsem vratarja: Vozinha z Zelenortskih otokov in Eloy Room iz Curaçaa. Prvi, pravi veteran, ki je dopolnil že 40 let, je zablestel na tekmi s Španijo, saj ni prejel zadetka kljub stalnemu obleganju vrat, še bolj kot to pa je zanimivo, kako zelo mu je po tekmi zrasla priljubljenost na družbenih omrežjih. Če je imel na instagramu namreč dotlej 46.000 sledilcev, je potlej postal prava zvezda, saj je imel na začetku tega tedna skupno že več kot 15,4 milijona sledilcev! Za primerjavo: to je le dva milijona manj od Serene Williams, milijon manj od Novaka Đokovića in skoraj 5 milijonov več od Luke Dončića. Pri tem je resda treba dodati, da mu je pri zbiranju sledilcev močno pomagal priljubljeni brazilski ustvarjalec spletnih vsebin Casimiro Miguel, znan kot Cazé, ki je že med prenosom, navdušen nad vratarjem, pozval svoje sledilce, naj začnejo slediti tudi Vozinhu.
Tudi drugo vratarsko presenečenje prihaja iz reprezentance, ki je debitantka na SP, in tudi ta spada med veterane. 37-letni Eloy Room, sicer v teh krajih morda komu znan tudi kot srčni izbranec znane srbske vplivnice Zorane Jovanović, je vrata Curaçaa zaklenil na tekmi proti Ekvadorju. Pri tem je zbral kar 15 obramb, kar je od leta 1966, odkar uradno zbirajo to statistiko, največ v 90 minutah rednega dela na svetovnih prvenstvih, eno več ima, a skupaj s tistimi v podaljšku, le ameriški vratar Tim Howard iz leta 2016, s tekme proti Belgiji. »Zdaj mi lahko v domovini postavijo kip,« je po tekmi v smehu povedal Eloy Room.
(Ne)smiselni hidracijski odmori
Svoje vrste rekord pa so se očitno odločili podreti tudi škotski navijači. Pred tekmo svoje reprezentance v Bostonu proti Haitiju so namreč v številnih lokalih povsem izpraznili zaloge piva, ki so ga po pričevanju lastnikov prodali štirikrat več kot med najbolj prometnimi konci tednov.
Navijače na stadionih in pred televizijskimi zasloni pa jezi, da je Fifa prvič v zgodovini svetovnih prvenstev uvedla obvezne tako imenovane odmore za hidracijo. Ti, po dva na tekmo, na približno polovici vsakega polčasa, ko se igra ustavi, igralcem omogočajo tri minute premora, med katerimi se lahko torej »hidrirajo«, oglaševalcem pa ravno toliko dolg reklamni blok. To nogometašem na igrišču močno podre ritem, navijači pa so jezni, saj je vsakomur jasno, da so ravno reklame glavni razlog uvedbe tega popolnega nesmisla. Drugače je seveda na tekmah, na katerih je izjemno vroče, a da so ti del tekem tudi, ko na njih dežuje in je temperatura povsem običajna …
