V Sloveniji vlada glede alkohola na mnogih področjih (pre)velika toleranca. Medtem ko je glede pitja alkohola med vožnjo uveljavljen širok konsenz glede njegove škodljivosti in nevarnosti, pa je nekoliko drugače na delovnem mestu, kjer se kakšno »pivce«, šilca žganja ali špricer brez težav tolerira, še posebno ob kakšnih rojstnih dnevih, praznikih ali novoletnih zabavah.
V resnici je dejstvo, da je alkohol tudi na delovnem mestu lahko zelo nevaren, še posebno če imamo v mislih delo na višini, delo z nevarnimi stroji ali pa recimo transport otrok.
In kako paragrafi urejajo to področje?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) pravi, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
Delavec tudi ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Posredno ureja alkoholiziranost na delovnem mestu tudi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Prav tako pa določa tudi, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Zanimivo je, da lahko delodajalec ugotavlja stanje alkoholiziranosti oziroma delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc po postopku in na način, kot to določa njegov interni akt. A poudarjam, da gre tu le za postopek ugotavljanja, nima pa delodajalec pravice, da bi recimo izrekel, da je pri njem pitje alkohola dopustno – s tem bi kršil višji predpis (zakon).
Pomembno je tudi vedeti, da je v njegovem interesu, da tak akt sprejme, če ga ne, velja, da je nadzor nad delavci zaradi zgoraj preizkusa alkoholiziranosti ali jemanja prepovedanih substanc prepovedan.
Prav tako mora biti delodajalec pozoren na to, da ob tem nadzoru ne krši dostojanstva delavca.
Pomembna je delodajalčeva dolžnost, da odstrani z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog, drugih prepovedanih substanc ali zdravil, ki vplivajo na delavčeve psihofizične sposobnosti.
Naj na koncu navedem še zanimiv primer iz sodne prakse. Sodišče je izreklo, da izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv. Izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v skladu s pravili detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit.
Preizkus alkoholiziranosti namreč lahko zakonito opravi katera koli za to usposobljena oseba.
V nekem drugem primeru pa je sodišče izreklo, da dejstvo, da delavec pride na delo oziroma ostane na delu pod vplivom alkohola, hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
