»Zanima me, kdaj in zakaj se je goveje meso tako ekstremno podražilo, da je cena že skoraj izenačena s telečjim, ki je od nekdaj veljalo za dražje in bolj prestižno. Pred dnevi sem v trgovini zgrožen ugotovil, da kilogram govejega stegna stane že skoraj dvajset evrov, medtem ko je bilo telečje le za slab evro dražje. Včasih je bila domača govedina dostopna vsem in osnova vsakega pravega nedeljskega kosila, danes pa postaja luksuz, ki si ga bodo očitno lahko kmalu privoščili le še bogataši. Kaj se sploh dogaja na našem trgu mesa?« sprašuje Marko iz Ljubljane.
Dragi Marko, vaš šok je povsem upravičen. Nedeljska goveja juha in sočni zrezki v omaki počasi res dobivajo pridih pravega luksuza, ob katerem bi morali imeti v denarnici poleg evrov že skoraj certifikat za trgovanje z zlatom. Kako smo prišli do točke, ko se odrasla, izkušena goved cenovno tako samozavestno postavlja ob bok nežni in tradicionalno precej dragocenejši teletini?
Krivca za ta kulinarični absurd sta predvsem čas in apetit – pa ne vaš, ampak apetit živali. Vzreja odraslega goveda je dolgotrajen projekt, saj traja dve leti ali več. V tem obdobju mora žival pojesti ogromne količine krme. Ko so pred leti cene žitaric, gnojil in energije zaradi globalnih kriz ter suše poletele v nebo, je postala vzreja teh štirinožnih kosmatincev izjemno draga. Tele po drugi strani zaključi svojo pot precej prej (običajno že do osmega meseca starosti) in preprosto ne utegne porabiti toliko drage krme ter kmetovega časa.
Dodajmo še osnovni zakon ponudbe in povpraševanja. Ko je udarila vsesplošna inflacija, so se kupci ustrašili visokih cen teletine in jo preprosto nehali kupovati. Mesarji so morali ceno teletine namenoma malce spustiti ali jo ohraniti na prejšnji ravni, da ne bi ostala v vitrinah. Pri govedini pa Slovenci ne popuščamo; naša želja po klasiki je ostala močna, kmetov, ki sploh še vztrajajo pri težki in dragi govedoreji, pa je na podeželju vse manj. Manjša ponudba in trmasto povpraševanje sta ceno stegna izstrelila proti dvajsetim evrom. Svoje k osnovni ceni pa seveda pridajo še zviti in nikoli siti trgovci.
Tako smo dobili nenavaden paradoks: starejše ko je govedo, bližje je ceni mlajšega. Lahko bi rekli, da govedina z leti očitno pridobiva žlahtnost, podobno kot vrhunsko vino. Marko, naslednjič pred vitrino si brez slabe vesti privoščite teletino. Saj veste – če je cena že enaka, zakaj ne bi izbrali tistega, kar je včasih veljalo za prestiž? Vaša denarnica bo trpela enako, želodec pa se bo počutil kraljevsko!
