48-letni Američan, ki ga je bolezen, amiotrofična lateralna skleroza (ALS), oropala zmožnosti govora in gibanja, je s pomočjo naprednega možganskega vsadka ponovno pridobil sposobnost samostojne komunikacije. Tehnologija, ki jo pacient uspešno uporablja doma, je velik dosežek v nevroznanosti.
Caseyju Harrellu iz Oaklanda so neozdravljivo nevrološko obolenje, znano tudi kot Lou Gehrigova bolezen ali Charcotova bolezen, diagnosticirali pred šestimi leti. Leta 2023 so mu kirurgi v predel možganov, ki nadzoruje mišice za artikulacijo, vstavili 256 mikroelektrod. Senzorji so prek majhnih podstavkov na lobanji povezani z računalniškim sistemom, ki prestreza njegove možganske signale.
Sistem prevaja nevronsko aktivnost v besedilo s povprečno hitrostjo 56 besed na minuto. Čeprav je to počasneje od naravnega govora, mu vmesnik omogoča učinkovito pošiljanje sporočil, pisanje elektronske pošte in nadaljevanje njegovega dela. Programska oprema besedilo tudi prebere na glas, pri čemer uporablja sintetično različico njegovega glasu, ustvarjeno na podlagi zvočnih posnetkov, nastalih pred izbruhom bolezni.
Študija, objavljena v strokovni reviji Nature Medicine, ob tem kaže predvsem na izjemno samostojnost sistema. Po začetnem usposabljanju s strani strokovnjakov zdaj napravo upravlja povsem sam, brez stalnega nadzora inženirjev. Podatki iz skoraj dveletnega obdobja uporabe kažejo, da je imel Harrell vsadek aktiviran večino časa, oblikoval je 183.060 stavkov, pri čemer je bila natančnost dekodiranja v veliki večini primerov 92-odstotna. Sistem prav tako beleži namene premikanja rok in mu s tem omogoča neposredno upravljanje računalniškega kazalca.
»To je najobsežnejši nabor podatkov, ki smo ga kdaj pridobili pri uporabniku tovrstnega vsadka, in dokumentira najdaljšo kontinuirano glasovno komunikacijo v takšnih pogojih,« je ob tem poudaril Sergej Stavinski, nevroznanstvenik z Univerze v Kaliforniji v Davisu.
Neodvisni strokovnjaki izpostavljajo predvsem tehnološki preskok. Christian Herff z Univerze v Maastrichtu je dodal, da je kakovost prevajanja misli v besede izjemna. Hitrost in pretočnost komunikacije po njegovih besedah za večkrat presegata prejšnje poskuse na domu, kjer so uporabniki s težavo sestavili samo nekaj besed zapored.
