»Sedaj sem še veliko bolj kot pred leti nagnjen k temu, da verjamem, da nismo edina inteligentna civilizacija v vesolju,« pravi legendarni filmar Steven Spielberg, ki te dni intenzivno oglašuje svoj najnovejši film Dan razkritja (Disclosure Day). Režiser, ki je že davno izpolnil pogoje za upokojitev, ne razmišlja o počitku, temveč z enako ustvarjalno energijo še naprej snuje nove projekte. Spielberg bo konec leta dopolnil 80 let in je podpisan pod številne filmske uspešnice (med njimi Žrelo, Bližnja srečanja tretje vrste, E. T. – Vesoljček, Jurski park, Ujemi me, če me moreš in Schindlerjev seznam), v najnovejšem filmu pa se znova vrača k žanru, v katerem se počuti najbolj doma. »Sam temu ne bi rekel znanstvena fantastika, ampak znanstvena špekulacija,« pravi Spielberg, ki je v zadnjih letih močno utrdil prepričanje, da nam oblasti prikrivajo informacije o stikih z vesoljci.
Dan razkritja, ki je doživel premiero prejšnji teden, govori o tem, kako bi bilo, če bi javnost dobila neizpodbitne dokaze, da nismo sami. Ne le v vesolju, pač pa tudi na Zemlji. Režiserju Spielbergovega kova ni bilo težko okoli sebe zbrati zvezdniške ekipe: v glavnih vlogah so nastopili Emily Blunt, Josh O'Connor, Colin Firth in Colman Domingo, glasbo pa je napisal John Williams, 94-letnik, ki se lahko pohvali s petimi oskarji. Velikopotezni projekt s proračunom 115 milijonov dolarjev je ob prvih projekcijah naletel na precej topel sprejem. »To je Spielbergov najbolj čudaški film, in to v pozitivnem smislu,« so zapisali pri reviji Slashfilm, kjer so tako kot večina drugih kritikov izrecno pohvalili nastop Emily Blunt.
Precej dobrih odzivov je bil deležen tudi film Ton zločina (Tuner), ki bo pri nas premiero doživel jutri. Gre za triler v režiji kanadskega oskarjevca Daniela Roherja, ki je tudi soavtor scenarija. Zgodba sledi mladeniču, ki ima hiperakuzo, bolezen, pri kateri človek ob povsem običajnih vsakodnevnih zvokih doživlja hudo tesnobo ali celo bolečino. Glavni junak, ki trpi zaradi tega stanja, ima po drugi strani izjemno izostren sluh, kar ima svoje prednosti. Preživlja se kot uglaševalec klavirjev, sčasoma pa se izkaže, da lahko njegov talent pride prav v bistveno bolj donosnih poslih, tudi takšnih, ki niso legalni. Zanj namreč izvedo v kriminalni tolpi, ki se med drugim ukvarja z vdiranjem v sefe. Mladenič sliši tako dobro, da zmore zgolj s poslušanjem delovanja varnostnega mehanizma razbrati kodo za odprtje sefa. Njegov prehod v kriminalne vode potegne za sabo marsikaj in ogrozi ljudi, ki so mu blizu. V glavni vlogi je zaigral razmeroma neznani Leo Woodall, ki je nase opozoril v seriji Beli lotos in filmu Nuremberg, ob njem pa je nastopil dvakratni oskarjevec Dustin Hoffman. Prvi kritiki triler opisujejo kot kombinacijo akcije, ljubezenske zgodbe, humorja in premišljenih zvočnih efektov, hvalijo pa tudi izvirnost zgodbe.
Nova nadaljevanja
O slednjem ni mogoče govoriti pri naslednjem filmu, ki bo premiero prav tako doživel jutri. V kino se namreč vrača ena najdonosnejših franšiz v žanru animiranih družinskih pustolovščin, Svet igrač (Toy Story). Pod režijo in scenarij risanke, ki nosi že zaporedno številko 5, se tokrat podpisuje Andrew Stanton, precejšnja eminenca v svetu animirank, saj je znan po režiji uspešnic Reševanje malega Nema, WALL-E in Iskanje pozabljive Dory. Zgodba najnovejšega Sveta igrač je precej aktualna: junaki Woody, Buzz in druščina preostalih igrač morajo za pozornost otrok tekmovati s pametnimi telefoni, tablicami in drugo sodobno tehnologijo. Tekma je videti vnaprej izgubljena, saj klasične plastične igrače enostavno ne zmorejo otroških možganov pritegniti na način, kot to uspeva hipnotično barvitim zaslonom. Bojevito razpoloženim igračam, ki želijo znova služiti svojemu namenu, se pravi krepiti otroško domišljijo, so glasove znova posodili Tom Hanks, Tim Allen, Keanu Reeves in Joan Cusack, pridružila pa sta se jim tudi televizijski voditelj Conan O'Brien in portoriški glasbenik Bad Bunny. Glasbo je napisal Randy Newman, naslovno pesem pa je odpela Taylor Swift.
Začetek počitnic (in dan državnosti) bo zaznamovala Superpunca (Supergirl), najnovejša stvaritev v franšizi o Supermanu, ki v središče postavlja njegovo sestrično, 23-letno Karo Zor-El. Mladenka ni imela tolikšne sreče kot on, ki sta ga starša še pravočasno evakuirala in ga s planeta Kripton kot dojenčka poslala na Zemljo. Kara Zor-El je ostala na rodnem planetu, ki ga je opustošila uničujoča kataklizma. Ker je od blizu spremljala strahovito uničenje in smrt bližnjih, je precej manj idealistična od svojega slavnejšega bratranca. Karo Zor-El, ki se v družbi svojega psa Krypta odpravi na vesoljsko maščevanje, je odigrala Milly Alcock, ki se je gledalci spomnijo iz nanizanke Zmajeva hiša (House of the Dragon). V filmu, ki ga je režiral Craig Gillespie, nastopajo še Matthias Schoenaerts, Emily Beecham in Jason Momoa. Pričakovanja pred premiero so dokaj visoka, saj ustvarjalci pravijo, da je film zasnovan tako, da naj bi ugajal kar najširšemu krogu občinstva.
Eden najdražjih francoskih filmov
Konec meseca na sporede prihaja tudi zgodovinski spektakel De Gaulle, eden najdražjih francoskih filmov vseh časov, za katerega so porabili 74 milijonov evrov. Zgodba o Charlesu de Gaullu, generalu, ki je kasneje postal predsednik Francije, je tako obsežna, da se jo je režiser Antonin Baudry odločil predstaviti v dveh delih, ki bosta izšla skoraj sočasno.
Prvi del gledalca popelje v leto 1940, ko je Francija po bliskovitem nemškem napadu doživela hud vojaški poraz, de Gaulle pa se ni sprijaznil s kapitulacijo. Iz londonskega izgnanstva je prek radijskih nagovorov pozival rojake k nadaljevanju odpora in postopoma postal obraz svobodne Francije. Drugi del spremlja nadaljnji razvoj njegove politične in vojaške vloge med vojno ter zapleteno krmarjenje v odnosih z britanskimi in ameriškimi zavezniki. Naslovno vlogo je prevzel armensko-francoski igralec Simon Abkarian, Winstona Churchilla je odigral Simon Russell Beale, Franklina D. Roosevelta pa je upodobil Campbell Scott.
Prvi del vojne epopeje, naslovljen Odpor (Résistance), so izbrani javnosti prvič pokazali na filmskem festivalu v Cannesu, kjer je naletel na mešane odzive. Gledalci so film sicer označili za tehnično impresivnega in pohvalili igralske nastope, a obenem pokritizirali zgodovinsko površnost in namignili, da gre žanrsko bolj za hibrid med zgodovinskim in superjunaškim filmom kot pa za resnicoljuben portret resnične osebnosti. Sicer pa filmov o pravih superjunakih ne bo manjkalo tudi na vrhuncu poletja, a več o tem prihodnji teden.
