ZZZS sicer v odzivu na revizijsko poročilo izpostavlja, da računsko sodišče ni ugotovilo nobene nepravilnosti ali oškodovanja javnih sredstev, ampak je ugotovilo, da je bil ZZZS na revidiranem področju delno uspešen in delno učinkovit. Zato podaja priporočila za izboljšave, ki pa, kot izpostavlja ZZZS, med drugim zahtevajo tudi dodatna finančna ali kadrovska vlaganja na področju informacijskega sistema in nadzornih aktivnosti. Večino priporočil na zavodu sprejemajo, k trem priporočilom so podali dodatna pojasnila, z dvema priporočiloma pa se niso strinjali.
Glede priporočil na področju obračuna zdravstvenih dejavnosti ZZZS poudarja, da bo s 1. januarjem 2013 v okviru uvedbe novega elektronskega načina izmenjave podatkov o opravljenih zdravstvenih storitvah in izdanih materialih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedel nove avtomatske kontrole. Ključni spremembi, ki jih prinaša novi način izmenjave podatkov s preko 2100 pogodbenimi partnerji ZZZS, sta, da bo vsak obračunski dokument vključeval podrobne obračunske podatke o opravljeni storitvi oz. izdanem materialu in ne le zbirnih podatkov kot doslej ter da bo izmenjava podatkov elektronska, s čimer se torej ukinja sedanje papirno poslovanje med partnerji.
V zvezi s politiko preprečevanja goljufij ZZZS poudarja, da se zaveda pomena vzpostavitve sistema za preprečevanje goljufij, zato kot član evropske mreže zavarovalnic EHFCN (European Health Fraud and Corruption Network) problematiko spremlja in načrtuje sistem preprečevanja goljufij.
Glede zahtevkov za nadomestila plače med bolniškim staležem ZZZS pravi, da so zaradi velikega obsega teh zahtevkov možnosti sprotnega preverjanja napak majhne. Nesporno je, navajajo, da bi pridobivanje podatkov od Dursa doprineslo k točnosti podatkov. Dogovori med Dursom in ZZZS tako potekajo, "je pa vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema odvisna tudi od prilagoditve na strani Dursa, ki je svoj informacijski sistem prenovil v letu 2012", opozarjajo na zavodu.
V zvezi z informacijsko podporo obračunavanju pa ZZZS pojasnjuje, da lahko zavod nadzira namensko porabo sredstev za informatizacijo pri izvajalcih zdravstvenih storitev kljub temu, da koncept partnerskega dogovarjanja o ceni izključuje spremljanje namenske porabe sredstev.
