»Ženske za partnerje pogosteje izbirajo moške, ki imajo bodisi več materialnih dobrin ali pa so ambicioznejši in imajo vsaj potencial, da bodo te dobrine prinašali ter jih delili s partnerico in z otroki,« razloži dr. Simona Fišer Kralj z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Doda, da so znanstvene študije potrdile tudi stereotip, da imajo moški radi predvsem lepe in mlade ženske.
Za oboje obstaja razumna razlaga. Ženske namreč razmišljajo o potomstvu, moški, ki imajo zaradi testosterona tudi večji libido, pa v lepih ženskah obenem prepoznavajo zdrave ženske, primerne za potomstvo. Da so lepe ženske bolj zdrave, je tudi statistično potrjeno, pojasni Fišer-Kraljeva in nadaljuje, da v živalskem svetu samci za samico tekmujejo. Zato je ta, kljub temu da velja za šibkejši spol, vendarle tisti spol, ki izbira. Razlogi tičijo po vsej verjetnosti v številu spolnih celic: ženska v življenju ovulira le okrog 450-krat. Ker spolne celice nastanejo že pred njenim rojstvom, mora praktično vse življenje paziti, da ostajajo jajčeca zdrava in neoplojena. Moški medtem proizvaja na stotine milijard semenčic in bi lahko zgolj z enim izlivom oplodil celotno populacijo plodnih žensk v ZDA.
Moški pogosteje varajo
Tako že zaradi biološke pogojenosti ženske vlagajo v potomstvo veliko več kot moški, navsezadnje so prav one tudi noseče, dojijo in so hkrati pomembnejše pri zgodnji negi otrok. Moški se lahko v tej zgodbi prepuščajo predvsem iskanju kazalnikov plodnosti. Te je še zlasti temeljito preučil raziskovalec Buss, ki je svoje hipoteze preverjal v različnih kulturah in ugotovil, da v večini okolij ženske v partnerju zares iščejo predvsem znake sposobnosti prinašanja materialnih dobrin, moški pa plodnosti. Tako ženske izbirajo moške, ki so praviloma nekoliko starejši in imajo več izkušenj, bogastva in dobro zaslužijo. Moškim pri izbiri ženske njen zaslužek še zdaleč ni tako pomemben kot njen telesni videz, njena spolna neizkušenost (po možnosti naj bi bila kar nedolžna), ženske pa morajo biti praviloma tudi mlajše.
Ker moškim ni treba toliko vlagati v potomstvo kot ženskam, ti tudi večkrat skočijo čez plot, kažejo starejše študije, novejše pa nakazujejo vse večjo izenačenost med spoloma tudi v varanju. Tri desetletja stara ameriška študija je tako še pokazala, da bi partnerja, če bi za to imeli priložnost in ne bi nihče izvedel, prevarala polovica moških in le desetina žensk; izsledki novejše evropske raziskave pa kažejo, da je partnerja vsaj enkrat prevaralo med 40 in 55 odstotki moških in med 25 in 40 odstotki žensk. Seveda ti podatki veljajo za Evropo, saj v marsikaterem drugem predelu sveta tovrstne enakopravnosti ni. V nekaterih kulturah poznamo celo kamenjanje žensk zaradi varanja, v Teksasu pa naj bi imel še pred tremi desetletji mož, ki je zalotil v svoji postelji tekmeca, legalno pravico ustreliti oba – ženo in ljubimca, pojasni dr. Simona Fišer Kralj.
Razlogi so biološke narave
To je verjetno tudi posledica nekega prastrahu: moški se namreč boji, da bi imela ženska spolne odnose z drugimi, predvsem zato, ker bi bilo biološko gledano zanj največja izguba, če bi skrbel za potomce, ki ne nosijo njegovih genov. Ženske pa pri morebitnem varanju veliko bolj moti, da bi moški, ki bi se čustveno navezal na drugo žensko, njihovi družini morda odtegoval svoj čas in materialne dobrine.
Študije so raziskale tudi, zakaj moški, ki bi zaradi biološke danosti zlahka ušel iz svoje zveze, v njej zvečine vendarle vztraja. Eden od vzrokov je, pojasnjuje Fišer-Kraljeva, da je človeški otrok zelo nebogljen in ima več možnosti za preživetje, če zanj skrbijo starši. Druga, nedavno publicirana razlaga, pa navaja, da naj bi moški s svojo prisotnostjo preprečil infanticid drugih moških. Ta je pri sesalcih dokaj pogost; tudi pri levih je običajno, da samec pobije mladiče samice, ob kateri ni partnerja, in jo znova oplodi.
Svoje naj bi pri tem, da moški ostaja v družini, prispevalo tudi to, da se pri ženski, za razliko od večine drugih primatov, ne vidi, kdaj ovulira. Ker je plodna vsak mesec, jo mora tako moški ves čas paziti pred drugimi samci. Po drugi strani pa moški svoje ženske varujejo tudi zaradi ljubosumja, ki je pri moškem spolu izrazitejše in potencirano z evolucijskim tekmovanjem z drugimi moškimi, zaradi katerega se je izoblikovala tudi evolucija daljšega penisa, ki semenčicam omogoča, da se bolj približajo jajčecu. Prav zaradi ljubosumja in tekmovalnosti prevarani moški pogosteje kot ženske zahtevajo ločitev, pogosti pa so tudi umori iz ljubosumja.
Nimajo vsake oči svojega malarja
Način, kako izbiramo spolne in življenjske partnerje, ki sodoločajo lastnosti naših potomcev, jih pomagajo vzgajati in sooblikujejo kakovost življenja, zdravja in materialnega blagostanja v družini, je mogoče najbolje zaznati pri heteroseksualnih parih, ki si želijo potomcev. Ti namreč dosledneje izbirajo partnerje, ki so zdravi in plodni ter imajo veliko prosocialnih lastnosti – ki so torej kooperativni, prijazni, empatični, altruistični in podobno. S pomočjo videza pa presojajo tudi njihovo gensko kakovost in združljivost genov. »Izkaže se, da so nam najbolj všeč genetsko različni partnerji,« razloži Fišer-Kraljeva in doda, da ni čisto res, da imajo vsake oči svojega malarja, saj so določene lastnosti na obrazu in telesu všeč vsem.
Privlačen videz je povezan z dobrim zdravjem in plodnostjo, zelo pomembna pa je zlasti simetrija. Simetrično telo naj bi kazalo na dober razvoj in zdravje, pri moških pa celo na število spermijev na izliv in njihovo hitrost. Pri ženskah naj bi bila s plodnostjo povezana simetričnost prsi. Ženske dokaj privlačijo tudi znaki, na katere vpliva testosteron. Zato so jim všeč razmeroma višji moški, ki imajo ozek pas in široka ramena ter normalno telesno težo. Moškim so všeč nekoliko manjše ženske in tiste, ki imajo skladno razmerje med obsegom pasu in bokov. »Raje imajo ženske z normalno težo kot suhice, če je le razmerje med boki in pasom pravo. To razmerje naj bi kazalo, da je imela ženska v času odraščanja optimalno koncentracijo spolnih hormonov. Velikost prsi in stereotip, da imajo vsi moški radi velike prsi, ne drži v vseh etničnih skupinah; drži pa, da imajo vsi radi čim bolj simetrične prsi. Radi imajo dolge noge in majhna stopala, kar je povezano s koncentracijo estrogena, všeč so jim tudi dolgi lasje,« razlaga Fišer-Kraljeva.
Simetrija je pomenljiva
Vsem nam so všeč simetrični obrazi, ki kažejo na zdrav razvoj. Raziskave so potrdile, da je nesimetričnost obraza povezana s številom respiratornih bolezni v otroštvu, simetrija pa pomeni tudi večjo plodnost in dolgoživost. Za vse etnične skupine je značilno tudi, da so nam najbolj všeč čim bolj povprečni obrazi, ki jih povezujemo z gensko pestrostjo, zdravjem in plodnostjo.
Na videz moških vpliva tudi testosteron, ki se izloča v puberteti. Moški z več testosterona bodo imeli večje čeljustnice ter izrazitejše in tanjše ličnice. »Moškost« obraza korelira z dominantnostjo in zdravjem. Koliko je bil moški podvržen testosteronu še kot zarodek, pa se kaže v dolžini prstov na roki. Izpostavljenost večjim količinam pomeni daljši prstanec, manjša izpostavljenost pa daljši kazalec.
Izsledki raziskav kažejo še, da ženske za dolgotrajne zveze raje izberejo bolj »ženske« moške obraze, ker tem moškim pripisujejo več teh prosocialnih lastnosti, za krajše spolne avanture pa rajši izberejo bolj »moške« moške obraze. Sekundarne spolne znake z ženskih obrazov razbirajo tudi moški: zaradi vpliva estrogena naj bi bile plodnejše ženske s feminilnim ovalnim obrazom, torej s širšimi lici in ozko brado. V nekaterih etničnih skupinah imajo raje ženske, ki so videti bolj otroško. »Verjetno zato, ker imajo moški občutek, da jih bodo zaradi tega lažje nadzirali,« meni Fišer-Kraljeva. Razloži še, da imajo merila privlačnosti natančno določena razmerja med očmi, nosom in usti, pomembna pa je tudi barva kože in zdrav videz.
Stereotipi zares delujejo
Obraze obenem izbiramo po stereotipih, ki so povezani z značajem partnerjev, všeč so nam zlasti nasmejani obrazi. Različno pa jih izbiramo tudi glede na to, kaj od njih pričakujemo. Ženske, ki hočejo bolj operativnega moškega, ki bo sodeloval v družini, izberejo feminilnejše moške obraze kot ženske, ki jim je pomembneje, da bodo moški dominantni. Študije so potrdile tudi, da si za življenjske partnerje izbiramo obraze, ki se od naših razlikujejo, za prijatelje pa podobne, saj jim pripisujemo tudi podobne lastnosti.
Na izbiro prav tako vpliva naša samopodoba, izbira pa je povezana tudi z nihanjem hormonov v menstrualnem ciklu. V času ovulacije ženske praviloma izbirajo moške z bolj moškim videzom, glasom in vonjem. Tako izbirajo tudi ženske z višjo ravnijo estrogena. Pomen vonjav potrjuje tudi študija, pri kateri so ženske vonjale majice, ki so jih dva dni nosili moški, ki niso smeli kaditi in uporabljati dezodorantov. Praviloma so izbrale moške, ki niso imeli enakih genov, ki jih prepoznavamo po vonju.
