Izsledki najnovejših znanstvenih raziskav kažejo, da je hrana, bogata z beljakovinami (ne le rastlinskega izvora, marveč tudi živalskega), tesno povezana z zniževanjem oziroma regulacijo krvnega tlaka.
Paleo dieta (vključno s sodobno različico) ni le odlično sredstvo za hujšanje in obvladovanje telesne teže, marveč tudi za zniževanje oziroma regulacijo krvnega tlaka. Posamezniki, ki uživajo hrano, bogato s proteini, v manjši meri obolevajo za hipertenzijo in so redkeje nagnjeni k njej. Do opisane ugotovitve je s poglobljeno raziskavo nedavno prišla skupina znanstvenikov s slovite univerze na novi celini, Boston University, ki je rezultate svoje študije objavila v The American Journal of Hypertension.
Več beljakovin, nižji tlak
V raziskavi o vplivu beljakovinskega jedilnika na krvni tlak je sodelovalo 1361 prostovoljcev. Zdravniki so merili njihov tlak in ugotovili, da je bil pri posameznikih, ki so dnevno zaužili okoli 102 grama proteinov (rastlinskih in živalskih), ves čas nižji kot pri njihovih vrstnikih, ki so uživali manj proteinov. Pri preučevani skupini, ki je uživala obilico beljakovin, je bilo med raziskavo manjše tudi tveganje za pojav hipertenzije – kar za 40 odstotkov v primerjavi s kontrolno skupino, ki je na dan zaužila skoraj polovico manj proteinov.
Vodja raziskave in avtor poročila o znanstvenih ugotovitvah dr. Justin Buendia dopušča možnost, da se posamezniki, ki uživajo obilico beljakovin, tudi sicer bolj zdravo prehranjujejo. Ljudje, ki prisegajo na beljakovinsko hrano, običajno zaužijejo manj maščob in hitro razgradljivih ogljikovih hidratov. Hkrati pa se prej nasitijo in so po obroku dalj časa siti – vse to pa omogoča vzdrževanje optimalne telesne teže in ITM.
Predvsem pa je pomembna ugotovitev, da proteini sami po sebi učinkovito vplivajo na stanje srca in ožilja. Določene aminokisline sodelujejo v procesu širjenja žil, druge vplivajo na izločanje snovi, ki višajo krvni tlak, tretje uravnavajo kemično ravnovesje v krvi itd.
Raziskovalci ugotavljajo, da proteini pomembno vplivajo na krvni tlak in utrip, stanje srca in ožilja. Med bolj učinkovite aminokisline sodi ubikvitarna aminokislina arginin, ki je v beljakovinah rastlinskega in živalskega izvora, je v kokošjem jajcu in spodbuja vazodilatacijo. Podoben učinek na širjenje krvnih žil imajo tudi nekatere aminokisline v mleku in mlečnih izdelkih.
Dobrobiti vlaknin
Poleg beljakovin so v skrbi za zdravje srca in ožilja (preprečevanje hipertenzije, srčnega infarkta in možganske kapi) pomembni tudi počasi razgradljivi ogljikovi hidrati, bogati z vlakninami. Japonski raziskovalci ugotavljajo, da dodatek vlaknin spodbuja ugodno delovanje proteinov na krvni tlak. Prostovoljci, ki so sodelovali v poglobljeni raziskavi, so vsak dan zaužili zvrhano mero vlaknin; v preučevani skupini so pri posameznikih z obilico obeh sestavin, proteinov in ogljikovih hidratov (vlaknin), na jedilniku znanstveniki ugotovili kar 51 odstotkov manjše tveganje za visok krvni tlak kot pri kontrolni skupini, ki ni skrbela za zadosten vnos beljakovin in vlaknin v organizem.
Katere vrste proteinov je najbolj priporočljivo uživati? Dr. Buendia meni, da tip proteinov sam po sebi dejansko sploh ni pomemben. Najbolj priporočljiva je prava kombinacija rastlinskih (stročnice, žita, oreški, semena, zelenjava, sadje) in živalskih (mleko, sir, skuta, jogurt, jajca, meso – belo, ribe in morski sadeži) beljakovin.
Pri sestavi jedilnika v preventivne oziroma kurativne namene je pomembno upoštevati predvsem dejstvo, da uživanje beljakovin hipertonika ne ogroža, marveč mu koristi. To v praksi pomeni, da sir (ne preslan in premasten), mleko, jogurt, jajce in druga beljakovinska živila – v kombinacijah s počasi razgradljivimi ogljikovimi hidrati, bogatimi z vlakninami (kruh, pecivo, kosmiči, močnik itd.) – predstavljajo dober izbor za okusen in hranljiv zajtrk. Za prigrizek pa si namesto čipsa, flipsa, sladkarij, sendviča in podobnih živil raje privoščite skuto s sadjem ali zelenjavo, pest oreškov s temno čokolado, lonček kefirja ali probiotičnega jogurta s semeni ipd. man
