Danes imajo ti zaposleni, med katerimi so zdravniki radiologi, radiološki inženirji in nekateri drugi poklici, po kolektivni pogodbi delovnik skrajšan na 36 ur na teden, dopust pa podaljšan za največ 15 dodatnih dni na leto. Zaradi sevanja ima skrajšan delovni čas kar 241 od 961 zaposlenih v osrednji ustanovi za zdravljenje raka, nekateri od njih pa popoldne isto ali podobno delo opravljajo pri drugih delodajalcih. Na Onkološkem inštitutu ob tem ugotavljajo, da ugodnosti presegajo nevarnost sevanja v današnjem času. Pravice so bile namreč zastavljene pred desetletji, ko je bila tehnologija drugačna in so bili zaposleni res deležni visokih odmerkov sevanja. Pri tem se sklicujejo na podatke uprave za varstvo pred sevanjem: izpostavljenost po sedanjih predpisih ne sme preseči mejnih vrednosti 20 milisivertov (mSv) na leto, pri čemer pa izpostavljenost posameznikov po podatkih zadnjih let ne presega četrtine te vrednosti (5 mSv v enem letu).
Ukinitev nekaterih zastarelih pravic na račun sevanja je po oceni bolnišnice med nujnimi koraki k strukturnim spremembam v zdravstvu. »Ob ukinitvi teh pravic, ki niso več upravičene, bi s tako pridobljenimi kadri okrepili najbolj deficitarna področja,« je v pozivu, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, poudaril generalni direktor Onkološkega inštituta prim. Janez Remškar.
Kot smo že poročali, je notranji minister Gregor Virant nasprotno ocenil, da lahko bolnišnice ukrepajo tudi same. Po njegovem je mogoče v primerih, ko ni več potrebe po krajših delovnikih in skrajšanih dopustih, spremeniti sistemizacijo in spreminjanje kolektivne pogodbe torej ni nujno. Dosedanji poskusi bolnišnic, da bi pravice iz sevanja same prilagodile času, sicer niso bili uspešni. nk
