V knjigi Gugalnica, ki je strip, za katerega je risbe ustvaril stripar Gašper Rus, odrasel moški pripoveduje desetletni hčeri, kako je sam pri isti starosti izgubil očeta, ker je naredil samomor. O samomoru je treba govoriti, vendar na senzibilen način, je povedal avtor na predstavitvi knjige. Prav strip je lahko dovolj nežen medij, ki te vsebine lahko poda na primeren način. Knjigo so sicer opredelili kot mladinski risani roman, a avtor kot ciljno bralsko skupino bolj kot mladino vidi odrasle. Meni, da ima lahko risani roman Gugalnica tudi preventivne učinke, saj osebi, ki morda razmišlja, da bi storila samomor, prikaže, kako težko se s takim dejanjem soočijo njegovi bližnji, še posebej njegov otroci. Če se o samomoru ne govori, se ga tabuizira, bližnje človeka, ki je storil samomor, pa stigmatizira, je poudaril Valetič.
Tudi dr. Saška Rošker iz Inštituta za varovanje zdravja RS opozarja, da je način, kako se (še posebej mediji) lotimo obravnave samomora, izjemno pomemben, saj lahko pride do tako imenovanega verterjevega učinka in se sproži posnemovalni učinek, ko želijo drugi ljudje v stiski ponoviti to dejanje, če pa je samomor prikazan na ustrezen način, lahko pride do nasprotnega papagenovega učinka, ko ljudje v stiski tega dejanja ne storijo, saj se jih o nasprotnem prepriča z zgledom. Knjiga Gugalnica je resda namenjena otrokom, ki so izgubili starša zaradi samomora, a je večplastna, ugotavlja Roškerjeva; glavna vrednota knjige je v časovni perspektivi, saj o samomoru očeta, ki ga je doživel kot deček, pripoveduje odrasel moški in skozi njegovo pripoved občutimo, kako samomor v bližnjih ljudeh povzroči rane, ki se nikoli ne zacelijo, po drugi strani pa se bralec zave, da lahko prav vsi ljudje naredimo kaj za ljudi v stiski: da zaznamo njihovi stisko, prisluhnemo in jim skušamo po svojih močeh tudi pomagati.
Izid knjige so finančno podprli pri društvu Ozara Slovenija, kjer prav tako delujejo na področju ozaveščanja in preprečevanja samomora. lo