Minister za zdravje Tomaž Gantar sicer priznava, da je v slovenskem zdravstvu veliko nepravilnosti, a še vedno nudi storitve na visokem nivoju in so široko dostopne. Ob tem je opozoril, da država namenja za zdravstvo minimum. Tako dajo države, s katerimi se primerjamo, za zdravstvo na prebivalca dvakrat več denarja kot pa Slovenija. Če bi se primerjali s povprečjem zdravnikov na prebivalca v državah EU, pa bi morali imeti 12.000 več zdravnikov.
Reforme niso dobile podpore v politiki
Nesprejetje reform v zadnjih 20 letih po njegovem mnenju tako ni posledica hitrega menjavanja vlad, pač pa je vsak minister za zdravje v zadnjih 10 letih imel pripravljeno reformo, a niso dobile potrebne podpore v politiki, blokirale pa so jih tudi interesne skupine in ozadja. Enako je tudi sedaj pri interventni zakonodaji, je dodal. Pri tem je opozoril, da bodo učinki reforme oz. sprememb sistemske zakonodaje vidni čez dve ali tri leta, ne pa jutri, zato potrebujemo interventne ukrepe.
Tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je opozoril, da je v Sloveniji 20 odstotkov manj zdravnikov od povprečja EU in da za zdravstvo porabimo 30 odstotkov manj denarja na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU.
Nespametni linearni reži v zdravstvo
Ob tem je kot nespametne označil linearne reze v zdravstvo ob gospodarski krizi. S tem smo po njegovem mnenju potrdili, da na krizo panično reagiramo. Kot pravi, sicer podpira racionalnost v zdravstvu, saj rezerve še so. Ampak po drugi strani je treba tudi vlagati v tiste segmente zdravstva z veliko dodano vrednostjo. Po njegovem mnenju bi iz stroškov zdravstvene blagajne morali izločiti socialnih pravice, a ob tem opozarja, da brez novega pritoka denarja ne bo šlo.
Opozarja tudi, da avtoriteta ministrstva za zdravje ni takšna, kot bi morala biti. Zaradi tega še vedno ni sprejeta reforma zdravstva in postavljena mreža javnih zdravstvenih zavodov. »Populizem na vseh nivojih družbe pri obravnavanju zdravstvene tematike je boter vseh propadlih zdravstvenih reform v zadnjih 10 letih,« je dejal.
ZZZS kot razvajen otrok
Zdravnik Aleš Žemva iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana meni, da moramo sistem reformirati tako, da bo temeljil na več poštenosti in ekonomičnosti, da bi ohranili sedanjo raven zdravstva.
Kritičen je do monopolnega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki da se tudi ni ustrezno pripravil na krizne čase, pač pa jih je pričakal kot »razvajen otrok«. Zavzema se za enakomernejše vplačevanje zdravstvenih prispevkov, saj da se na račun solidarnosti marsikdo okorišča in »parazitira«.
Problem je v rigidnosti javnega zdravstvenega sistema
Glede povečanja konkurenčnosti slovenskega zdravstva pa predlaga, da bi za isto plačo več naredili, ne pa da znižujejo plače v javnem sektorju. Poleg tega predlaga daljšo delovno dobo, čim hitrejše končanje študija, manj praznikov in dopustov.
Predsednik sveta UKC Ljubljana France Cukjati pa meni, da je problem v rigidnosti javnega zdravstvenega sistema. Kritičen je bil do nesposobnosti politike določiti socialno košarico pravic, v javnem zdravstvenem sistemu pa vzpostaviti normalne tržne odnose.
Okrogla miza z naslovom Slovenski zdravstveni sistem v primežu gospodarske krize in vizija prihodnosti je potekala v okviru konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je organiziral Svetovni slovenski kongres.
