Nekateri dobavitelji in zaposleni v UKC Ljubljana opozarjajo, da se v zadnjem času pri investicijah v največji bolnišnici neformalno znova krepi vloga Janeza Jerine, ki se je pred časom kot vodja tehnično-vzdrževalne službe znašel v kriminalistični preiskavi in pod drobnogledom protikorupcijske komisije. Jerina je kmalu po preiskavi zasedel delovno mesto svetovalca, kjer naj ne bi imel kaj dosti opraviti z investicijami, tožilstvo pa je v nadaljevanju ovadbo zoper njega zavrglo. Lani je prevzel vodenje splošne službe v sektorju za splošne zadeve, kjer formalno sicer ne odloča o nakupih oziroma investicijah, jih pa lahko predlaga. Nekateri zaposleni, ki pa se ne želijo izpostavljati, opozarjajo, da imajo na Pediatrični kliniki še vedno težave zaradi njegovih odločitev glede vgrajene opreme. Zakrožilo je tudi anonimno pismo, ki vršilcu dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simonu Vrhuncu očita vnovično omogočanje Jerini, da odloča o investicijah. V bolnišnici zatrjujejo, da dogovora o kakšnem novem delovnem mestu za Jerino ni, sicer pa bo pogoje za upokojitev izpolnil konec leta 2015.
Ovadbe se ne spominja
Jerina danes zatrjuje, da ni seznanjen z ovadbo, ki so jo zoper njega in nekdanjega vodjo pravne službe na ministrstvu za zdravje Jurija Klepca leta 2008 vložili ljubljanski kriminalisti. Vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič nam je včeraj sicer pojasnila, da je bila omenjena zadeva zaključena z izdajo sklepa o zavrženju avgusta 2010. V UKC pravijo, da z epilogom postopka niso seznanjeni, ob tem pa poudarjajo, da je gradnjo Pediatrične klinike vodilo ministrstvo za zdravje.
Ovadba, ki je bila rezultat večmesečne preiskave, je Klepcu in Jerini očitala, da sta gospodarskim družbam omogočila protipravno korist in da so zaradi njunega ravnanja v novo Pediatrično kliniko vgrajevali neprimerno opremo. Pred tem je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivih dejanj (zadevo so predali policiji), o zakulisjih odločanja o opremi, zaradi katerih so kriminalisti pri Jerini leta 2008 opravili tudi hišno preiskavo, pa smo takrat obširno poročali v Dnevniku.
Jerina je bil eden od akterjev pri izbiranju dobavitelja za »sestrski klic«, s katerim bolniki k sebi pokličejo negovalno osebje. Izvajalec strojnih in elektroinštalacij IMP je posel v tem segmentu oddal podjetju Elcom, ta pa podjetju Eurotronik. V razpisnih pogojih je bila kot »referenčna« sicer navedena oprema Zettler Medical 800, s katero je bil takrat že opremljen velik del kliničnega centra in drugih slovenskih bolnišnic, njen dobavitelj za Slovenijo pa je bilo podjetje Elgrin. Ponujena oprema bi morala biti glede na razpisni list njen ekvivalent ali pa boljše kakovosti in z enakimi značilnostmi. Vsak ponudnik je moral v prazno polje »izdelovalec/dobavitelj« vnesti naziv dejanskega izdelovalca oziroma dobavitelja opreme, ki jo je ponujal, a je IMP pri tem segmentu vnesel zgolj cene, ne pa tudi ponudnikov oziroma proizvajalcev opreme.
Zaposleni opozarjajo na težave z opremo
Dokumentacijo prvega klicnega sistema, ki ga je Elcom ponudil, so dali v potrditev kliničnemu centru, kjer pa so ga, ko je bila za potrjevanje opreme odgovorna Jerinova predhodnica Jana Bole, zavrnili kot neprimernega. Elgrin je Elcomu predložil svojo ponudbo za klicni sistem, a so se na koncu odločili za Eurotronik. Jana Bole je bolnišnico zapustila, potem ko so jo v vlogi pooblaščene predstavnice uporabnika, torej kliničnega centra, »čez noč« pri vseh projektih zamenjali z Janezom Jerino. Ta je opremo, ki ji je Boletova nasprotovala, potrdil, v podjetju Elgrin pa so Jerini takrat očitali zavzemanje za Eurotronik. Ker je bila pogodba s konzorcijem IMP sklenjena z določitvijo fiksne cene (za dobavo in montažo klicnega sistema je bilo namenjenih dobrih 270.000 evrov), izbira podizvajalca sicer ni vplivala na končno ceno projekta, so se pa takrat zastavljali pomisleki o vgrajevanju neprimerne opreme.
Naši sogovorniki iz UKC Ljubljana opozarjajo, da imajo s klicnim sistemom in drugimi inštalacijami na Pediatrični kliniki še vedno občasne težave. Vedno znova se potrjuje, da bi morala bolnišnica precej bolj dosledno vztrajati pri skladnosti opreme s projektno dokumentacijo in razpisnimi zahtevami, so pristavili.
