Po več desetletjih čakanja in upanja se je zdaj končno zgodilo. Pred prazniki je ekipa pariške bolnišnice Georges Pompidou izvedla najbrž prvo uspešno vsaditev umetnega srca pri človeku. Napravo so vsadili 75-letnemu bolniku, izdelalo pa jo je francosko podjetje Carmat. Gre za prvo od štirih operacij, ki sodijo še v fazo kliničnih poskusov. Ena od naslednjih treh vsaditev umetnega srca, ki bodo po zatrjevanju iz Carmata opravljene v prihodnjih tednih, bo tudi v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru.
»Prva vsaditev je potekala na zadovoljiv način, proteza avtomatično omogoča normalno kroženje krvi,« so zapisali predstavniki Carmata v sporočilu za javnost. »Pacient je trenutno pod nadzorom, prebujen je in govori s svojimi bližnjimi sorodniki. Veseli smo te prve vsaditve, toda vsekakor je še prezgodaj, da bi že zdaj delali sklepe,« je v istem sporočilu za javnost izjavil Marcello Conviti, generalni direktor Carmata.
Sprva je bilo predvideno, da po operaciji ne bo sporočil za javnost. Carmat bi moral čakati, da opravijo vsaditev pri vseh štirih bolnikih, torej tudi pri tistem v Ljubljani. Tako so se dogovorili septembra, ko je francoska Nacionalna agencija za varnost zdravil izdala dovoljenje za te klinične teste. Toda ker so po vsaditvi naprave pri 75-letnem Francozu informacije o tem pricurljale v javnost, so v Carmatu v nasprotju z dogovorom predčasno sporočili novico.
Kako dolgo lahko bolnik živi s takim srcem?
Znanstveniki poskušajo najti alternativo za presaditev srca že pol stoletja. Umetno srce, ki so ga izdelali pri Carmatu, je bioproteza, ki jo je mogoče vsaditi in v svoji zadnji različici tehta samo še 900 gramov. Glavni avtor izuma je profesor Alain Carpentier, ki je pred tem iz živalskih tkiv izdelal biološke srčne zaklopke, s čimer si pri omenjenem umetnem srcu pomaga tudi zdaj. S tem se namreč izogne problemu koagulacije kovinskih srčnih zaklopk. Napravo poganjajo baterije, ki jih pacient lahko nosi zunaj telesa.
Druge tri operacije bodo torej opravili v prihodnjih tednih, nato bodo strokovnjaki te štiri vsaditve srca analizirali. Glavno vprašanje pa bo še nekaj časa ostalo neodgovorjeno: kako dolgo lahko bolnik živi s takšnim srcem?
Želijo si, da bi naprava lahko pravo srce nadomestila tudi do pet let, v nasprotju s prejšnjimi podobnimi napravami, ki so bile namenjene predvsem začasni rabi – da pacient premosti čas do presaditve srca. V Carmatu so optimistični in nameravajo že leta 2014 izvesti nadaljnjih 20 vsaditev umetnega srca. Če bodo rezultati prvih vsaditev pozitivni in bodo regulatorji odobrili tovrstne operacije, bi lahko bioprotezo uporabljali pri zelo širokem spektru težav s srcem. Povpraševanje bi bilo veliko, saj je danes darovanih src veliko premalo. Po nekaterih ocenah bi samo za bolnike s srčnim popuščanjem v Evropi in ZDA potrebovali okoli 100.000 vsaditev umetnega srca ali srca drugega človeka. Danes pa naj bi možnost za vsaditev srca drugega človeka imelo samo šest odstotkov teh bolnikov.
V Carmatu, ki ga financirata predvsem francoska država in EADS, proizvajalec Airbusov, predvidevajo, da bo njihovo umetno srce oziroma umetna srčna črpalka stalo okoli 150.000 evrov, kar so stroški ene transplantacije. Pri umetnem srcu med drugim ne bo potrebno zdravljenje z zdravili za zaviranje imunskega odziva pacienta, kot je pri presaditvi človeških organov, kar pri vsakem bolniku z novim srcem stane v povprečju 20.000 evrov na leto.
Nova možnost zdravljenja tudi za Slovence
Kljub velikemu številu presaditev srca, ki jih opravijo v UKC Ljubljana, se tudi pri nas število srčnih bolnikov, ki čakajo na transplantacijo, povečuje. »Število presaditev se povečuje, podaljšuje pa se tudi čakalna doba, saj je število ljudi, ki potrebujejo novo srce, vedno večje. Zato se zavedamo, kako pomembna je dodatna oziroma vmesna terapija, ki omogoča, da bolniki, ki jim grozi odpoved srca, lahko dočakajo presaditev ustreznega srca. Prav zato smo na čelu najnovejših postopkov, ki omogočajo preživetje bolnikov, ki so tik pred odpovedjo srca. Carmatovo umetno srce na tem področju veliko obeta, zato se veselimo, da ga bomo lahko uporabljali in s tem reševali življenja bolnikov iz vse srednje Evrope,« je o novi možnosti zdravljenja nedavno za Delo dejal prof. dr. Borut Geršak iz UKC Ljubljana.
