Zaradi hudih likvidnostih težav, ki izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov, jeseniška bolnišnica svojim dobaviteljem dolguje štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. Bolnišnica ni sposobna plačati računov, zato je v sredo dobavo ustavil največji dobavitelj Kemofarmacija, ki je dobavljal številna nujna zdravila, med njimi tudi taka za zdravljenje okužb in oživljanje pacientov.

"Brez zdravil za oživljanje, kot je adrenalin, se mi pravzaprav ne smemo lotiti nobene operacije. To pomeni, da kirurgija in urgenca ne moreta delati. Stanje je dramatično," je opozoril predstojnik kirurške službe v bolnišnici Janez Pšenica in poudaril, da imajo rezerv le za okrog dva tedna, potem lahko bolnišnico kar zaprejo.

Edina rešitev je, da vlada ali zavarovalnica zagotovita potrebna sredstva. "Potreben je interventen ukrep in dokapitalizacija bolnišnic," je pristojne pozval direktor bolnišnice Igor Horvat, ki skupaj z direktorji ostalih splošnih bolnišnic že dve leti opozarja, da je treba sistemsko rešiti zdravstveni sistem. "Stanje v slovenskem zdravstvu je kritično," je opozoril.

Šempetrska bolnišnica še nima težav pri dobavi zdravil

Splošna bolnišnica Franca Derganca Nova Gorica, ki je po podatkih ministra za zdravje Tomaža Gantarja ena od slovenskih bolnišnic, ki ima finančne težave, za zdaj še nima težav pri dobavi zdravil, je zagotovil direktor bolnišnice Darko Žiberna.

"Do sedaj nam dobavitelji še niso zagrozili z odklonitvijo dobav zdravil. Plačilni roki so daljši od dogovorjenih, a še niso kritični. Prekoračujemo jih za približno 40 dni," je pojasnil direktor Žiberna. Šempetrska bolnišnica je tako kot večina slovenskih v lanskem letu poslovala negativno, izguba pa bo okvirno znašala 2,1 milijona evrov.

V UKC Maribor za zdaj grožnje dobaviteljev še neuresničene

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor glede dobave materiala in zdravil za zdaj še niso imeli težav. Kot so v mariborski bolnišnici danes povedali, sicer že obstajajo grožnje nekaterih dobaviteljev o morebitni prekinitvi dobave, vendar te doslej niso bile uresničene.

Podatki o lanskem poslovanju mariborske bolnišnice javnosti za zdaj še niso znani, samo v prvi polovici lanskega leta pa je zabeležila izgubo v višini 2,8 milijona evrov. Ob obravnavi polletnih rezultatov je vodstvo UKC Maribor izračunalo, da bi lahko leto zaključili s štirimi milijoni evrov izgube.

Slovenjgraška bolnišnica nima denarja, da bi poplačala račune Kemofarmacije

Slovenjgraška bolnišnica za zdaj nima težav pri dobavi medicinskega materiala in zdravil. Direktor bolnišnice Janez Lavre je danes povedal, da so sicer prejeli obvestilo od Kemofarmacije o izvršbi preko sodišča, če računov ne plačajo v 120 dneh po zapadlosti. Ti računi bodo bolnišnici zapadli 10. marca.

Kot je dejal Lavre, bolnišnica nima denarja, da bi poplačala te račune, zato se dogovarjajo za najem likvidnostnega posojila za čas, dokler jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne nakaže sredstev.

Po oceni Lavreta se slovenjgraška bolnišnica sooča s hudimi finančnimi težavami pri poslovanju, saj je nelikvidna. Bolnišnica namreč ima za 2,9 milijona evrov neplačanih računov po zapadlosti, tekoče obveznosti, ki še niso zapadle, pa znašajo 1,9 milijona evrov.

Poglejte si še:

Video komentar: Stanje v zdravstvu še nikdar ni bilo tako slabo

Kranjska porodnišnica po zagotovilih direktorice redno plačuje dobavitelje

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki je po podatkih ministra za zdravje ena od slovenskih bolnišnic, ki ima finančne težave, je še vedno likvidna in dobaviteljem v zakonitih rokih poravnava vse obveznosti, je za zagotovila direktorica bolnišnice Andreja Cerkvenik Škafar.

"Lahko rečemo, da kljub težki finančni situaciji še vedno našim dobaviteljem poravnavamo obveznosti v zakonitih rokih," je povedala Cerkvenik Škafarjeva in zagotovila, da bolnišnica nima neplačanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev.

Gantar meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana

Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da je na finančne težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, medtem ko so ga težave jeseniške bolnišnice presenetile. Vseeno pa meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana, in da bodo bolniki na teh dveh območjih še vedno prejemali kakovostno zdravstveno oskrbo.

Minister pa je danes v izjavi za javnost opozoril, da je ves čas opozarjal na zaostrene razmere financiranja v zdravstvu, a vodstva nekaterih bolnišnic niso upoštevala nujnosti ukrepov. "Nekatera vodstva so bila učinkovita in so delala, nekatera pa ne," je dejal. Tako je na težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, bolj pa ga preseneča jeseniška bolnišnica, saj da je njeno vodstvo še septembra napovedovalo, da bodo poslovali brez primanjkljaja.

Vseeno pa meni, da grožnja jeseniške bolnišnice, da bodo v 14 dneh zaprli vrata, ni resna. Kot je dejal, je dobaviteljev zdravil več, določena zdravila pa se da dobiti tudi kje drugje.

Tako minister meni, da bodo bolniki v izolski in jeseniški bolnišnici še vedno dobro zdravljeni, saj da se bo ta situacija verjetno rešila. "V tem trenutku jih ne sme skrbeti, kako bodo obravnavani," je dejal. Skrbi pa ga, kako bo na dolgi rok.

Kot možno rešitev za premostitev nelikvidonsti je omenil vključitev bolnišnic v sistem upravljanja z likvidnostjo v okviru državnega proračuna. Tako bi lahko iz zakladnice pridobile kratkoročna likvidnostna posojila, a bi tudi morale v zakladnico nakazovati morebitne presežke. Dve bolnišnici sta se po njegovih besedah za to možnost že odločili.