Polletno preseganje odhodkov nad prihodki je sicer za 11,8 odstotka manjše kot v enakem obdobju lansko leto. Ob tem v kliničnem centru poudarjajo, da so v prvem polletju letos v bolnišnični dejavnosti obravnavali 4600 bolnikov več, kot jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Za kar 12 odstotkov smo presegli plačan plan programov po standardnih cenah in za osem odstotkov plačano število pregledov v ambulantni dejavnosti,« so dodali.
Stroški dela se znižujejo
Opozorili so tudi, da sta jim ZZZS in država v prvi polovici letošnjega leta namenila 10,5 milijonov evrov manj sredstev za obravnavo bolnikov. »Da pa ne bi zaradi našega poslanstva ogrozili ekonomskega položaja naše institucije smo že pred nekaj leti začeli z uresničevanjem programa prestrukturiranja in reorganizacije, ki že nekaj časa daje rezultate,« so pojasnili. Po njihovih besedah se letos glede na lansko leto stroški dela znižujejo za več kot tri odstotke oziroma dobra dva milijona evrov, stroški materiala za skoraj sedem odstotkov, stroški storitev pa za skoraj pet odstotkov.
Poudarili so, da bi bili prihodki UKC Ljubljana višji za 7,7 milijona evrov, če bi financiranje zdravstvenih storitev ostalo na ravni preteklega leta, tako pa bi bilo poslovanje prvega polletja zaključeno s pozitivnim rezultatom.
Še intenzivnejši sanacijski ukrepi
Cukjati je v izjavi za javnost po seji povedal, da je stanje v UKC ob prvem polletju takšno, kot so se bali oziroma pričakovali. »Ugotovili smo, da morajo biti sanacijski ukrepi še intenzivnejši v drugi polovici leta,« je dejal in dodal, da je treba problem negativnega stanja jemati večplastno. Po njegovih besedah je imel namreč UKC večji priliv bolnikov, v naslednjem polletju pa je poleg tega pričakovati, da s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bodo plačane vse storitve.
Po njegovih besedah bo svet na nosilce zdravstvene politike naslovil poziv, da naj politika čim prej vzpostavi stabilno poslovno okolje za javne zdravstvene zavode. Pojasnil je, da mora znana cena storitev, storitve, ki so del košarice pravic, pa morajo biti tudi plačane.
Rezerve v ureditvi zdravstvenega sistema
V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec pa je po seji sveta povedal, da se vodstvo zaveda, da je treba nadaljevati z ukrepi, ki so si jih zastavili že v lanskem letu. Ob tem je pojasnil, da bi bili prihodki zavoda višji za slabih šest milijonov evrov, če bi dobili plačilo za omenjenih 4600 bolnikov.
Vrhunec največje rezerve vidi v ureditvi zdravstvenega sistema. Po njegovih besedah je ljubljanski klinični center ta trenutek pod največjim pritiskom, zato bi bilo prav, da zdravstvena politika prepozna ta pritisk in ga uravnoteži znotraj zdravstvenega sistema.
