Poslovni direktorji klinik UKC Ljubljana so zasnovali paket protikorupcijskih ukrepov, ki pa jih je vodstvo ob srdu zaposlenih očitno že pospravilo v predal. Po naših informacijah so se zavzeli, da bi se v prihodnje z drugimi bolnišnicami in zasebniki o popoldanskem delu dogovarjal UKC Ljubljana in ne sami zaposleni. Bolnišnica bi tako sama imela besedo pri tem, komu in pod kakšnimi pogoji bo »posojala« zaposlene, kar pa je slednje precej razburilo. Prav tako jih je zmotilo centraliziranje donacij, s katerimi bi poslovni direktorji omejili stike med zaposlenimi ter farmacevtskimi družbami in drugimi donatorji, ki financirajo njihova izobraževanja.
Donacije kot prispevki za Rdeči križ
V. d. direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec predlogov, ki v veliki meri odsevajo nedavne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada, računskega sodišča in protikorupcijske komisije v zdravstvu, včeraj ni komentiral. Iz bolnišnice so nam sporočili le, da »uradno niso pripravili nobenih predlogov za zmanjševanje korupcijskih tveganj, na katere bi se odzvali zaposleni«. Na omenjene predloge, pripravljene konec januarja, se je v dopisu Vrhuncu in predsednici sveta bolnišnice Saši Markovič sicer že 14. februarja kritično odzval zdravniški sindikat Fides. Zelo malo verjetno je torej, da v bolnišnici, kjer so nam namesto novih predlogov našteli protikorupcijske ukrepe minulih let, za predloge poslovnih direktorjev ne bi vedeli.
V Fidesu se sicer strinjajo, da bi bilo treba omejiti prakso, po kateri se zaposleni za izobraževanja odločajo povsem mimo dogovora z vodstvi klinik. A po njihovem mnenju rešitve, kakršne predlagajo poslovni direktorji, korupcijskih tveganj ne odpravljajo v zadostni meri, hkrati pa bi se zelo povečala vloga predstojnikov pri načrtovanju izobraževanj in zbiranju donacij. Posumili so, da predlogi poslovnih direktorjev »nimajo resnega namena obvladovanja korupcijskih tveganj, temveč so že sami del koruptivnega vedenja«. Bojijo se tudi, da bi se s centraliziranim zbiranjem nabralo manj donacij kot doslej, saj je pridobivanje sredstev močno odvisno od posameznikov. »Gre za neke vrste tržno dejavnost, podobno kot zbiranje dobrodelnih prispevkov za Rdeči križ,« ugotavljajo v Fidesu. Sami menijo, da bi morali zaposlene kvečjemu spodbujati k pridobivanju sredstev za kliniko, a tako, da tega ne bi počeli za svoj osebni interes. Za nagrado za najuspešnejše »aktiviste« bi moral po njihovem tako poskrbeti UKC Ljubljana, ne pa donator. Predstavnik Fidesa v UKC Ljubljana Božidar Visočnik ob tem opozarja, da je izobraževanje danes pač močno odvisno od donacij. Sredstev za ta namen v bolnišnici ni dovolj, o vseh novostih pa se ne morejo poučiti le prek interneta oz. strokovne literature. »Nekatere stvari pri terapiji in diagnostiki je treba videti v živo.«
»Oddajali bi nas kot mezdne delavce«
Nezadovoljni so tudi s predlogom, da bi se bolnišnica kot nekakšna agencija za posredovanje delavcev sama dogovarjala za delo svojih zaposlenih v drugih inštitucijah. Strinjajo se sicer, da je treba pri popoldanskem delu napraviti red, a stavijo na nedavno predstavljene predloge zdravniških organizacij (poleg Fidesa še zdravniške zbornice, zdravniškega društva in združenja zasebnih zdravnikov). Zaposleni bi se v tem primeru odločali med delom pri enem delodajalcu in neekskluzivnimi pogodbami, pri katerih bi bili lahko zaposleni na več mestih, a bi s tem izgubili nekatere ugodnosti polne zaposlitve v matični ustanovi.
»Poslovni direktorji bi nas oddajali kot mezdne delavce. A če korektno opravimo delo v zavodu, v katerem smo zaposleni, ni prav, da se nekdo drug dogovarja, pod kakšnimi pogoji in za kakšno plačilo bom delal v prostem času,« je dejal Visočnik. Dileme dela na več mestih bo treba reševati s spremembo zakonodaje, je še pristavil.