Slabo leto po obisku zasebne ambulante in napovedi, da ga bodo uvrstili na hitro čakalno listo za čimprejšnjo operacijo hrbtenice, gospod Sebastjan (njegove podatke hranimo v uredništvu) še vedno ne ve, kje in kako ga bodo operirali. Na svoji koži je izkusil slabosti dolgih čakalnih dob pa tudi prepletov med javnim in zasebnim v zdravstvu, ki sta jih v zadnjih mesecih razkrivala protikorupcijska komisija in računsko sodišče.
Operacija se je vse bolj oddaljevala
Prvič je bil v UKC Maribor operiran že pred leti. Ker so se neznosne bolečine ponovile, hkrati pa je vse težje uporabljal nogo, je opravil preiskavo z magnetno resonanco, ki je nakazala vnovične težave. Ob zelo dolgih čakalnih dobah za preglede v javnem sistemu je maja lani odšel na samoplačniški pregled v ambulanto znanega nevrokirurga asist. Matjaža Voršiča, ki dela tudi v UKC Maribor. Ta je ocenil, da je potrebna ponovna operacija, pojasnjuje Sebastjan, in ga uvrstil na »hitro čakalno listo«. Julija lani je samoplačniško ambulanto obiskal drugič, ker so bile bolečine vse hujše, pa so mu po njegovih besedah pojasnili, da so ga uvrstili na nujno čakalno listo. Po ustni obljubi, da bo operiran septembra, je pričakoval, da se operacija približuje, pripoveduje Sebastjan, a se je znova uštel.
Namesto operacije je dočakal sporočilo SMS, s katerim ga je po njegovih besedah Voršič obvestil, da na operacijo še ne more računati. »Nisem pozabil. Žal bo operacija, ko boste na vrsti po čakalni listi. Trenutno imamo v bolnišnici inšpekcijski republiški nadzor in smo kazensko odgovorni za vsakega pacienta, ki ga vzamemo prek čakalne vrste. Mi je zelo žal, ampak ne gre. Glede na dejstvo, da boste pri meni čakali več kot eno leto, vam svetujem, da poskusite pri drugem kirurgu. Zelo mi je žal, ampak ne gre drugače,« sporočilo, ki je znova oddaljilo operacijo, citira Sebastjan. Tik pred koncem leta ga je pregledal še nevrokirurški konzilij, ki se je strinjal, da je operacija potrebna. A v kartonu s podpisi članov konzilija, ki ga je prejel na dom, je bilo navedeno, da lahko z njo kljub vsemu počaka, »ker ni življenjsko nujna« in da »ga bodo vpisali na čakalno listo«. Voršič se tako sprašuje, ali je bil vmes sploh vpisan na kakšen čakalni seznam. »V bolniškem staležu sem že skoraj eno leto. Jemljem protibolečinska zdravila, zaradi katerih ne morem voziti avta, moje delo pa je terensko. Z otroki bi rad kdaj igral nogomet, a ne morem, noga pa mi tako odpoveduje, da včasih padem, kot je ne bi imel. Želim si, da bi bil čim prej operiran in da bi bilo vse spet tako, kot je bilo prej,« je vse bolj obupan Sebastjan.
Alarmantno stanje
Pacienti na dolge čakalne dobe za nevrokirurške operacije hrbtenice, ki nekatere silijo v iskanje obvodov, opozarjajo že nekaj let. »Stanje je alarmantno,« ocenjuje mariborski zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger, ki je na težave že večkrat opozoril predstavnike bolnišnice, se z njimi o tem obširno pogovarjal, minuli mesec pa se je obrnil še na svet bolnišnice. Čeprav je pacient uvrščen na nujno čakalno listo, se lahko na koncu čakanje zamakne tudi na leto, dve ali tri, opaža. Poleg tega pacienti, ki so vmes na bolniški, zelo dolgo sploh ne izvedo datuma operacije, po lanskem preverjanju podatkov o čakalnih dobah pa se sprašuje tudi, ali uradni podatki sploh držijo.
Spomnil je še, da Voršič, pri katerem zaradi njegovega slovesa čaka še posebej veliko pacientov iz različnih koncev Slovenije, dela na več deloviščih. Poleg samoplačniške ambulante v Mariboru in mariborskega UKC je to še v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, ugotavlja Pilinger, po dostopnih informacijah pa to počne brez soglasja. V bolnišnici bi morali biti po njegovem do tovrstnih praks strožji, krajšanja čakalnih dob na tem oddelku pa bi se bilo smiselno lotiti tudi z organizacijskimi prijemi. Zgledovali bi se lahko kar po ortopedskem oddelku UKC Maribor. »Tam so imeli podoben problem, a so pacientom razložili, da ni smiselno, da vsi čakajo na enega kirurga, če to pomeni večletno čakanje. Tako so se mnogi pacienti strinjali, da jih operira kdo, pri katerem bodo na vrsti hitreje. Čakalne vrste so se tako uspešno izčistile.«
»Pacientov ne moremo sprejeti prek vrste«
»Pravila so res taka, da pacientov prek vrste, brez razloga glede na kriterije za sprejem, ne smemo sprejeti,« o prehajanju med samoplačniškimi ordinacijami in javnimi bolnišnicami poudarjajo v UKC Maribor. Pojasnili so tudi, da datumov operacij na nevrokirurškem oddelku zaradi mnogih nujnih primerov, ki imajo prednost (operacije tumorjev), vnaprej ne morejo točno določiti.
Potrdili pa so, da Voršič soglasja za delo pri zasebnikih ni dobil; bolnišnica namreč daje soglasja le za delo v javnih zavodih. Šteje se, da popoldansko delo pri zasebnikih prinaša krajše čakalne vrste v javni bolnišnici, so dodali in spomnili, da je svet bolnišnice pri tem zaznal »nedorečenosti regulative«.
Do dolgih čakalnih dob pri operacijah hrbtenice je po njihovem pripeljal razkorak med potrebami oziroma željami pacientov, da bi bili operirani pri njih, in programom teh operacij. »Na mariborski nevrokirurgiji smo eni izmed vodilnih v sklopu spinalne kirurgije v Sloveniji. Redno prirejamo odmevna mednarodna srečanja, ki se jih udeležujejo ne le evropski kirurgi, temveč kirurgi iz vsega sveta. Pacienti si zato želijo biti obravnavani in operirani ravno pri nas in pri točno določenem zdravniku, kar je po zakonu tudi njihova pravica,« so poudarili. Večina pacientov tako čaka po svoji želji, vsakega pa seznanijo z možnostjo, da bi jih v drugih bolnišnicah obravnavali hitreje. Poleg tega 11 odstotkov operacij, ki jih opravijo, že danes ne dobijo plačanih in s tem povečujejo svojo izgubo. Svet bolnišnice se je tako že odločil za poziv Zavodu za zdravstveno zavarovanje, naj UKC Maribor dodeli več programa operacij hrbtenice.
