Na območju Mestne občine Ljubljana bodo meritve pri starejših potekale od 23. do 25. maja ob Domu starejših občanov v Fužinah. Prostovoljci se lahko prijavijo prek brezplačne telefonske številke 080 10 10 ali pa v okviru mreže MATIjA, ki je prevzela celotno obveščanje o aktivnosti v okviru projekta PANGeA.
Ekipa raziskovalcev bo preverila telesne zmožnosti, nekatere fiziološke značilnosti in ugotavljala značilnosti življenjskega sloga sodelujočih. Za izvedbo meritev je vodilni partner v projektu, Univerza na Primorskem, razvil mobilni laboratorij z merilno opremo in usposobljenimi merilci. Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz Inštituta za varovanje zdravja je namenu raziskave povedala: »Na podlagi tako zbranih podatkov lahko definiramo kriterije zdravega staranja, oblikujemo smernice za prehrano in telesno dejavnost ter pripravljamo programe in aktivnosti za to populacijsko skupino.«
Sodelujoči bodo nagrajeni
Kot je povedal vodja projekta PANGeA prof. dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem, raziskava vsebuje venski odvzem krvi, kar nekaj vprašalnikov, kjer poskušajo ugotoviti prehranske in življenjske navade, meritve telesne sestave, gibljivosti, ravnotežja, kognitivne in obremenitvene teste, vzdržljivost in hojo. Po opravljenih meritvah bodo udeleženci seznanjeni s svojimi rezultati – dobili bodo neposredne informacije o njihovem zdravstvenem in splošnem psihofizičnem stanju, na njihovo željo pa bodo deležni nasvetov v zvezi s prehranjevanjem in telesno dejavnostjo ter vključeni v promocijske akcije, delavnice in seminarje.
Meritve bodo od 18. do 20. aprila potekale v Kopru in od 19. do 21. septembra v Kranju. K sodelovanju pri meritvah nameravajo povabiti vsega skupaj nekaj več kot 1000 prostovoljcev iz šestih slovenskih in italijanskih regij.
Študija 14-dnevnega nepretrganega ležanja
Prvi korak projekta PANGeA, s katerim želijo razviti kriterije zdravega staranja, je bil narejen že lani, ko je potekala študija 14-dnevnega nepretrganega ležanja pri starostnikih v Sloveniji. Ta pokazala, da kognitivni trening, izvajan med ležanjem, pri popolni gibalni neaktivnosti prispeva k manjšemu upadu tako kognitivnih kot motoričnih funkcij ter ohranja boljši vzorec hoje, kar deluje preventivno pred padci. Pišot je o preliminarnih ugotovitvah študije ležanja povedal: »Kognitivni trening, izvajan med ležanje, pri popolni gibalni neaktivnosti prispeva k manjšemu upadu tako kognitivnih kot motoričnih funkcij ter ohranja boljši vzorec hoje, kar deluje preventivno pred padci. Trdimo lahko tudi, da proteinska dieta in intervencijski rehabilitacijski program zagotavljata pospešeno rehabilitacijo in hitrejše vraščanje skeletnega mišičja v prvotno stanje.«
