Publikacija Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije - trendi raziskav CINDI 2001-2004-2008 predstavlja gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008. Manj spodbudne so ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navad, predvsem pri uživanju zelenjave in sadja, pri zajtrkovanju in pri številu dnevno zaužitih obrokov hrane.
Manj ljudi je zajtrk, vedno več pa premalo obrokov
Negativen trend je po navedbah inštituta posebej izrazit pri nižje izobraženih, nižjih družbenih slojih in pri moških. Povečal se je tudi delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu.
V letu 2001 ni zajtrkovalo 12,7 odstotka vprašanih, v letu 2008 pa že 18,4 odstotka. Delež vprašanih, ki je na dan užilo le dva obroka ali manj, pa je v celotnem obdobju od leta 2001 do 2008 ostal nespremenjen pri 15,5 odstotka.
Posameznik naj bi po priporočilih dnevno zaužil od tri do pet obrokov, enakomerno razporejenih prek dneva. Manj kot trije obroki dnevno vodijo v neredno prehranjevanje, posledici pa sta lahko prekomerna prehranjenost in debelost.
Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je s 67,7 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 56,2 odstotka v letu 2008. Delež tistih, ki uživajo sveže sadje enkrat na dan ali pogosteje, pa se je v tem obdobju s 55,6 odstotka zmanjšal za 1,3 odstotne točke.
Stres največji dejavnik pri slabšanju zdravja
Negativni stres je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživljanja stresa in težave pri njegovem obvladovanju je leta 2001 navajalo 24,9 odstotka vprašanih, leta 2008 pa že 27,7 odstotka. Anketirani so kot najpogostejše vzroke stresa navajali obremenitve na delovnem mestu, slabe gmotne pogoje, težave v družini, slabe odnose s sodelavci in osamljenost, značilno pa se je povečalo doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu in zaradi slabih odnosov s sodelavci.
V opazovanih letih pa so se zgodili tudi nekateri pozitivni premiki, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola, navajajo na inštitutu. Delež kadilcev se je tako po navedbah iz publikacije zmanjšal s 24,5 odstotka v letu 2001 na 20,7 odstotka v letu 2008, delež čezmernih pivcev pa se je s 14,3 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 9,9 odstotka v letu 2008.
