Znanstveniki so v Španiji šest let in pol spremljali okoli tisoč ljudi. Ugotovili so, da so tisti, katerih prehrana je bila povečini sestavljena iz mediteranske (obogatena z oreščki in olivnim oljem), dosegli boljše rezultate na kognitivnih testih kakor skupina, ki je v telo vnesla manj maščob. Rezultate raziskave so objavili v zborniku Neurology, Neurosurgery and Psychiatry (Nwevrologija, nevrokirurgija in psihiatrija, op.p.).
»Ugotovili smo, da lahko mediteranska prehrana z olivnim oljem zmanjša spremembe v stenah krvnih žil, povezanih s povečanim tveganjem za razvoj bolezni žil in kognitivnih poškodb,« je povedal Miguel Martinez-Gonzalez, vodja oddelka preventivne medicine s španske univerze Navarra.
V mediteranski prehrani ni predelane hrane in slabih maščob, sestavljajo pa jo žitarice, oreščki, sadje in zelenjava, ribe in rdeče vino – proizvodi, bogati z antioksidanti. Takšna živila pomagajo pri znižanju tveganja poškodb žil, posledično pa tudi možganov.
So pa omejitve pri tej raziskavi. Dean Ornish, zagovornik prehrane, ki temelji večinoma na rastlinah in majhnem vnosu maščob, pravi, da je mediteranska kuhinja sicer dobra, a da jo je v tej študiji nepravično primerjati z »nizko-maščobnim« prehranjevanjem. »Zmotno je reči, da je mediteranska hrana boljša kot nizkomaščobna (v primeru te študije, op.p.), saj dejansko niso sledili smernicam za vnos manj maščob. Hrana, ki vsebuje 37 odstotkov maščob, pač ne more biti nizkomaščobna,« je prepričan.
Ornish je sicer zagovornik prehrane, ki vsebuje le okoli 10 odstotkov maščob, na to temo je objavil tudi več raziskav. Na njihovi osnovi je prišel do zaključkov, ki so kazali boljše delovanje možganov, izboljšano zdravje srca, kakor tudi nižjo stopnjo depresije. »Dobro ne bi smeli zamenjevati z optimalnim,« je poudaril ob navezavi na mediteransko hrano.
