Tako namesto, da bi se, ko so pod stresom, nujno začeli prenajedati ali se odpravili na nakupovalni izlet, je študija, ki so jo objavili v zborniku osebnosti in socialne psihologije, pokazala, da se posamezniki pod stresom obrnejo tudi k svojim zdravim navadam – obisk telovadnice ali k zdravi prehrani. Na kratko – strokovnjaki so si skupni, da stres vodi v ponovitve vzorcev slabega obnašanja, a da lahko hkrati spodbudi tudi dobre navade.
Na univerzi na jugu Kalifornije so v deset tednov trajajočo raziskavo vključili 65 študentov, z njo pa želeli videti, koliko trdne volje ima posameznik, ki je pod stresom (v tem primeru zaradi izpitov). V izpitnem obdobju so se študenti, ki so bili pod stresom, pa tudi spali so manj, še bolj kot običajno držali starih navad, kot ne bi imeli energije za nekaj novega.
Tisti, ki so na primer v času predavanj za zajtrk jedli krofe ali pecivo, so v izpitnem obdobju jedli še bolj nezdravo, hitro prehrano. A se je isto izkazalo tudi pri tistih, ki so jedli bolj zdravo – tudi posamezniki, ki so za zajtrk jedli ovseno kašo, so se v času izpitov držali rutine. Kdor je sicer redno prebiral časopise, je tako, kljub pomanjkanju časa, delal v izpitnem obdobju, tisti, ki so se sproščali z obiskom telovadnice, pa so jo v času velikega stresa obiskali še večkrat.
Vodja raziskave Wendy Wood je pojasnila: »Ko skušamo spremeniti vedenje, se osredotočamo na motivacijo in samonadzor, ko bi v resnici morali razmišljati o vzpostavitvi novih navad. Te ostajajo del nas tudi ko smo utrujeni in nimamo energije za uveljavitev samonadzora. Vsakdo se znajde pod stresom. Osredotočanje na nadzor obnašanja pa morda ni najboljši način za dosego posameznikovih ciljev. Pri nekom z manj trdno voljo navade odigrajo veliko pomembnejšo vlogo, je pokazala naša raziskava,« je dodala.
