»Zaradi neznosnih bolečin v rokah in nogah se pogosto zbujam tudi ponoči. Vstajam, tresem in masiram roke in noge, da bi izginile sprva gomazeče in sunkovite bolečine, ki jih spremlja mravljinčenje. Čeprav vem, da me bodo bolečine, ki so posledica okvare živčevja ob poškodbi goleni in že skoraj treh desetletij sladkorne bolezni, spremljale vse življenje, se jim ne bom uklonila,« pravi predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Praprotnik, ki vsak dan poldrugo uro preživi v telovadnici, se ukvarja z različnimi športi na prostem in skrbi za urejeno sladkorno bolezen.
Bolečina ni samoumevna
Pravi, da so bolečine najhujše, ko se pripravlja slabo vreme ali pa se ji dvigne krvni sladkor. Ker pa ji z leti uspeva bolečine vse bolje nadzorovati, so v društvu ob pomoči Zveze društev diabetikov pripravili poučno knjižico Ko boli do neba in potujočo razstavo Senzorji bolečine, ki bo ljudem s kroničnimi nevropatskimi bolečinami pomagala te bolečine prepoznati, jih lažje opisati zdravniku in vztrajati, da zdravnik ukrepa, saj se pogosto dogaja, da tudi ta nevropatskim bolečinam ne posveča dovolj pozornosti. Tudi sama se dolgo ni zavedala, da te bolečine niso samoumevne, njen zdravnik pa jim prav tako dolgo ni posvečal dovolj pozornosti.
Bolečina že ob stiku z mrzlo ali vročo vodo
»Pomembno je, da nevropatsko bolečino pravočasno prepoznamo in je ne zdravimo oziroma lajšamo z napačnimi analgetiki,« je jasen nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki ljudem z značilnimi znaki priporoča takojšen pregled pri specialistu. Značilni znaki so pekoča, žgoča, elektrizirajoča ali mravljinčava bolečina. Bolniku lahko povzroči bolečino že stik z mrzlo ali vročo vodo ali celo neboleč dražljaj, kot je dotik, bolečina pa lahko nastopi tudi brez dražljaja. Bolniki imajo pogosto tudi motnje razpoloženja in so depresivni.
Tesnoba jo povečuje
»Vzroka, ki privede do nevropatske bolečine, še ne poznamo. Najverjetneje na bolečino vplivajo dednost, dejavniki iz okolja in seveda psihosocialni dejavniki, ki jih premalo raziskujemo. Nekateri diabetiki, ki imajo nevropatijo, nimajo bolečine, kakšnih 20 odstotkov pa jih ima tako hude bolečine, da jih moramo zdraviti,« pojasnjuje nevrolog Zaletel in dodaja, da je nevropatska bolečina bolezen zase, saj spremljajoča stanja, kot so depresija, tesnoba in motnje spanja, povečujejo to bolečino, bolnik pa je ujet v začaran krog, ki ga moramo prekiniti. Po prepoznanju bolezni so bolnikom na voljo različne farmakološke terapije, pomembna je tudi njegova edukacija in psihološka podpora, ki pripomore, da ohrani socialne stike.
Za nevropatsko bolečino trpijo tudi bolniki z okvarami hrbtenjače, multiplo sklerozo, po zdravljenju s kemoterapijo in po možganski kapi. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki pesti blizu 130.000 Slovencev, so simptomi okvare živčevja najpogosteje razporejeni po vzorcu nogavic – motnje se praviloma začnejo simetrično na prstih in nartu na stopalih ter se počasi širijo navzgor do kolena, kasneje se lahko bolečina pojavi tudi na rokah. Bolniki občutijo gomazenje, mravljinčenje, zbadanje, pekoč ali mrazeč občutek. Kronično nevropatijo ima okoli 20.000 sladkornih bolnikov, ki bolečino opisujejo kot bolečino, ki ni podobna nobeni drugi.
