S projektom z naslovom Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja bodo omogočili večje prostore za lažje in neovirano gibanje uporabnikov knjižnice, večji nabor knjižničnih gradiv, boljšo kakovost branja ter uvedbo novih, sodobnih tehnologij zvočnega zapisa in druge opreme, so pojasnili pri ZDSSS. Poudarjajo, da imajo slepi in slabovidni podobne informacijske potrebe kot videči, saj si prav tako želijo prebrati dnevni časopis, brskati po spletu in izbirati med bogatim naborom leposlovnih in strokovnih knjig ter učbenikov in priročnikov. V okviru projekta bodo razvili popolnoma nov model knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo med drugim omogočal tudi večjo socialno vključenost ranljivih skupin v družbo in povečanje števila naslovov strokovne in druge literature, namenjene pridobivanju delovnih kvalifikacij in različnih stopenj izobrazbe. »Branje je ena najkompleksnejših in zato tudi najzahtevnejših sposobnosti vida. Z novimi tehnologijami lahko bistveno povečamo kakovost branja, s tem pa tudi znanja slepih in slabovidnih. Verjamemo, da bodo aktivnosti v novi knjižnici bistveno vplivale na izobrazbo in tudi poklicno pot naših obiskovalcev. Upamo, da bo slovenski zakonodajalec zdaj, ko se spreminja zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, vendarle prilagodil določbe, ki se nanašajo na slepe in slabovidne, vsaj toliko, kolikor ta hip dopušča evropska zakonodaja. V prihodnosti pa upamo, da bo nova pogodba o avtorskem pravu, ki naj bi jo na ministrski konferenci v Marakešu podpisali v prihodnjih tednih, globalno zagotovila boljše in bolj enakopravne možnosti za uporabo avtorskih del slepim in slabovidnim ter tako pomagala odpraviti 'lakoto po branju' med to skupino državljanov sveta,« je dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.
»Kulturni resor poskuša z različnimi ukrepi izboljšati uresničevanje kulturnih pravic različnih skupin invalidov. Jasno je, da je nujno izboljšanje pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne ter da je treba knjižnične storitve za slepe in slabovidne v večjem obsegu vključiti v sistem javnih knjižnic ob tesnejšem sodelovanju s splošnimi knjižnicami,« je dejala mag. Tatjana Likar, sekretarka na ministrstvu za kulturo.
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 in ministrstvo za kulturo. Predvidoma se bo končal februarja 2015, so sporočili iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. lo
