Na proces odločanja o prehranskih dopolnilih in prehrani nasploh vpliva zdravstvena pismenost ljudi, razloži mag. Martina Puc, direktorica podjetja Covirias, ki je pripravilo posvet o presoji prehranskih dopolnil in druge specifične hrane. Zdravstveno pismen je posameznik, ki zna poiskati osnovne zdravstvene informacije, jih razume, ovrednoti in jih uporabi pri sprejemanju odločitev o svojem zdravju. Vendar je po rezultatih revije Viva tretjina Slovencev slabše zdravstveno pismena, kot so ljudje v Evropi, je povedala Pučeva. Poleg tega se pojavlja vprašanje, kje sploh iskati verodostojne zdravstvene informacije in kakšna merila uporabiti pri presoji. »Večino informacij o živilih imamo od proizvajalcev, malo je neodvisnih virov,« ugotavlja Pučeva.
Prehranska dopolnila ne zdravijo
Najpomembnejša stvar, ki bi jo ljudje morali vedeti, je, da so prehranska dopolnila živilo in ne zdravilo. »Hrana in prehranska dopolnila pomembno prispevajo k delovanju fizioloških procesov, niso pa tista, ki zdravijo in ozdravijo.« Prehranska dopolnila so koncentrirani viri hranil ali drugih snovi, njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano, pojasnjuje Pučeva. Na trgu so v različnih oblikah: kapsule, tablete, praški, sokovi... Z normalnim uživanjem hrane priporočenih količin hranilnih snovi, denimo vitaminov, skoraj ne moremo prekoračiti, s prehranskimi dopolnili pa te količine lahko presežemo. Posebno je to pomembno pri skupinah ljudi, ki so še zlasti občutljivi, kot so nosečnice in dojilje.
Ker prehranska dopolnila niso zdravila, jih niti ne moremo presojati na enak način kot zdravila, poudarja Pučeva. Presoja zdravil je zelo natančno predpisana in se izvaja nadzorovano. Da pride zdravilo na trg, ga morajo registrirati, proizvajalec mora dokazati lastnosti zdravila, ki se nanašajo na konkretno tehnološko obliko, jakost, sestavo, indikacijo in bolnike. Znani so pričakovani pozitivni in negativni učinki zdravila. Drugi nivo presoje se zgodi pri konkretnem bolniku: njegovo težavo najprej diagnosticira zdravnik, ki tudi izbere najbolj ustrezno zdravilo in pretehta med želenimi in neželenimi učinki zdravila.
Pri živilih je situacija drugačna: na začetku imamo zdravo osebo in ne bolnika, na prvem mestu je varnost: »Živilo torej ne sme škoditi, jemlje se lahko vse življenje in ne sme biti tehtanja med učinki, saj neželenih učinkov pri normalnem jemanju ne bi smelo biti,« pojasnjuje Pučeva.
Kdo naj svetuje potrošniku
Pri živilih nihče ne preverja konkretnega izdelka, izbiro med živili pa opravlja posameznik sam. To pomeni, da lahko na njegovo presojo zelo vplivajo oglaševalci. »Živila izbiramo laično, po svoji presoji, a je vprašanje, ali je to še dovolj, saj se je ponudba živil izjemno povečala, tako po raznovrstnosti prehrane kot tudi ponudba specifičnih koncentriranih oblik hrane, kot so prehranska dopolnila in živila za posebne prehranske namene.«
Kako se v tej množici izdelkov odločati objektivno? Pri izbiri živil posamezniku lahko pomaga dietetik, nutricionist, a se takoj pojavi vprašanje, kdo se lahko tako predstavlja. »Na žalost sem med ljudmi v Sloveniji, ki se tako imenujejo, srečala mnoge, ki ne poznajo niti osnovne fiziologije človeka. Kako lahko potem presoja, kaj človek potrebuje, če ne pozna delovanja organizma? Tega ne moreš osvojiti na večernem tečaju,« ugotavlja Pučeva.
V zadnjih letih je bilo nekaj objav o neodvisnih primerjavah izdelkov, a Pučeva dvomi o neodvisnosti teh raziskav in se sprašuje, na osnovi katerih kriterijev so presojali izdelke. Sama nima odgovora, kdo lahko zares presoja živila. »Menim, da je presoja živil subjektivna, tako tudi prehranskih dopolnil. Sami se odločamo, za koga presodimo, da je tak strokovnjak, da nam lahko pomaga. Kakšne informacije bomo dobili, je odvisno od tega, kje in kako jih iščemo.
V dilemi so tudi lekarniški farmacevti
Vir informacij je lahko baza prehranskih dopolnil, ki so jo pripravili pri Coviriasu in je dostopna na spletni strani www.pretehtaj.si. Vir informacij o prehranskih dopolnilih so lahko tudi lekarniški farmacevti, saj te izdelke prodajajo tudi v lekarnah. Je to pričakovanje upravičeno? Mag. Marko Stamenkovič, zasebni lekarnar iz Maribora, je povedal, da imajo zasebni lekarnarji glede ponudbe in svetovanja o prehranskih dopolnilih različne poglede. »Področje prehranskih dopolnil je svojstveno, ker v nasprotju z zdravili nimamo širokega dostopa do neodvisnih informacij. Proizvajalci teh izdelkov zelo radi dajejo informacije o njih, a so te pogosto enostranske in izpostavljajo lastnosti izdelkov s svetlejše plati, predvsem v primerjavi z izdelki konkurenčnih proizvajalcev.«
Kako se lekarnarji znajdejo v poplavi prehranskih dopolnil različnih proizvajalcev? »Če na izdelku ni naveden proizvajalec, to ne more biti izdelek 'prve lige', saj se lahko dela v garaži. Po zakonodaji to ni sporno, a se pri takem izdelku pojavi vprašanje ponovljivosti med serijami, ne vemo, kdo in kje izdelek dela in pod kakimi pogoji,« nadaljuje Stamenkovič. Resne proizvajalce od manj resnih ločijo tudi certifikati kakovosti, na primer dobre proizvodne prakse, sledljivost kakovosti... Potem so tukaj zdravstvene trditve: uporabljajo se lahko samo tiste, ki jih je odobrila Evropska agencija za varno hrano, vprašanje pa je, ali ima proizvajalec izdelka študije, s katerimi lahko dokaže zdravstveno trditev, ki jo uporablja pri izdelku, ali samo domneva, da bi se trditev v praksi lahko uresničila. Če proizvajalec za izdelek ne more uporabiti zdravstvene trditve, ga lahko reklamira denimo, da 'pozitivno vpliva na postavo'. »Kakšna trditev je to? Pridemo na zelo spolzko področje, saj tudi ljudje radi slišimo, da imamo čudežna prehranska dopolnila, ki omogočajo hujšanje v zelo kratkem času. Zato je te stvari težko pojasniti strankam, saj so se tudi pričakovanja potrošnikov zelo spremenila.«
Stamenkovič sklene, da je pomembno, kakšna prehranska dopolnila dajo lekarnarji v svojo ponudbo, še pomembneje pa je, da se s stranko pogovorijo o njenih potrebah in pričakovanjih ter na osnovi tega ponudijo ustrezen izbor izdelkov.
