Kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci, potrjujejo podatki Inštituta za varovanje zdravja, ki rabi tobaka pripisujejo 3500 smrti na leto oziroma skoraj petino vseh smrti državljanov v starosti 30 ali več let. V starostni skupini od 30 do 44 let se namreč kajenju pripisuje vsako sedmo prezgodnjo smrt, v starostni skupini od 45 do 59 let pa že vsako tretjo prezgodnjo smrt .
Zato strokovnjaki opozarjajo, da so pljučne bolezni, enako kot v svetu, tudi pri nas v (pre)velikem porastu. To velja tako za KOPB (kronično obstruktivno pljučno bolezen) kot pljučni rak, poudarja predsednica Združenja pnevmologov Slovenije iz Bolnišnice Golnik, prim. dr. Nadja Triller. »Ker je kajenje, ki je poglavitni vzrok za nastanek bolezni, preprečljiv dejavnik, si v združenju prizadevamo zlasti za preventivo in sistematično osveščanje.« Dodaja, da se je po prepovedi kajenja v zaprtih prostorih število kadilcev pri nas sicer zmanjšalo, a ne toliko, kot so pričakovali. Tako še vedno kadi 24 odstotkov odrasle populacije, a je žal odstotek najvišji prav pri mladih; prednjačijo dekleta.
Kadilska okvara pljuč
Kronična obstruktivna pljučna bolezen je druga najpogostejša kronična bolezen pljuč, ki ji pravijo tudi kadilska okvara pljuč, in je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu. Po podatkih Bolnišnice Golnik v Sloveniji za njo vsako leto umre od 500 do 600 oseb. Za bolezen je značilen znižan pretok zraka v pljuča in iz njih ter izločanje sluzi, zaradi česar se bolniki pogosto izkašljujejo. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti in nežne pljučne mešičke. Zato v pljučih bolnika zastaja zrak, ki botruje občutku težke sape, ki je najintenzivnejši zjutraj in ob telesnem naporu.
»Simptome težke sape sem dolgo pripisoval starosti in kajenju v mladih letih. Zato sem žal, kot mnogo drugih, zdravnika obiskal veliko prepozno. Tudi z diagnozo sem se težko sprijaznil, zapadel v depresijo, ki pa sem jo sčasoma premagal,« opisuje svoje izkušnje Mirko Triller, bolnik s KOPB in predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov. »Danes moja bolezen, s katero se naučiš živeti, zahteva vsakodnevno zdravljenje. Zelo pomembno je, da bolnik s KOPB ohranja zmerno aktivnost, kolikor mu le dopušča sapa,« je jasen Triller.
Prof. dr. Stanislav Šuškovič iz Klinike Golnik opozarja, da povzroča KOPB na pljučih trajne posledice. Ker pa poteka proces okvare relativno počasi, se pri vse več bolnikih KOPB odkrije prepozno in v naprednih oblikah, ko so že prizadeti tudi drugi organi, zlasti srce. Zato vse več bolnikov potrebuje trajno zdravljenje s kisikom, pojasnjuje in dodaja, da bolniki s KOPB tudi hujšajo, postanejo nemočni in pogosto zbolijo za depresijo. Šuškovič meni, da bi se moralo zdravstvo osredotočiti na osveščanje mladih, da ti sploh ne bi začeli kaditi, in dodaja, da se odvisnost razvija zelo hitro, lahko že po prvi škatlici cigaret, in je lahko takoj doživljenjska. »Kajenje zaznamuje za vse življenje. Telo ima spomin. Če je nekdo kadil od pet do deset let, si bistveno poveča verjetnost, da bo po 50. letu zbolel za pljučnim rakom,« opozarja in dodaja, da je edina učinkovita metoda za odkrivanje KOPB preiskava delovanja pljuč – spirometrija. To je enostavna in več kot 150 let stara metoda, ki je namenjena meritvam volumna zraka v pljučih in hitrosti izdiha zraka.
S kratko sapo se naučiš živeti
Doc. dr. Matjaž Fležar iz Klinike Golnik ugotavlja, da veliko pacientov z začetnimi težavami prepozno obišče specialista, saj mnogo kadilcev upad telesne zmogljivosti, težko sapo in kašelj pripisuje starosti ali kajenju v mladih letih. »A četudi je KOPB trajna kronična bolezen, se pacient z njo lahko naučiti živeti in s pomočjo ustreznih bronhodilatorjev občutno zmanjša simptome bolezni, ki jih bolniki najtežje občutijo predvsem zjutraj, ko se pojavi izrazit kašelj, kašljajo pa lahko tudi čez dan,« poudarja Fležar in dodaja, da je pomembna težava bolnikov težka oziroma kratka sapa, ki jih ovira med fizičnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših fizičnih opravilih.
Pacienti si ob postavitvi diagnoze pogosto očitajo, da so si sami krivi, nadaljuje Fležar in dodaja, da bi morali kadilce o možnih posledicah kajenja seznanjati zlasti v primarnem zdravstvu. Seveda pa jim ne smejo kar na prvo žogo prepovedati vsega, kar radi počno, temveč jih v zameno za opustitev kajenja prepričati v spremenjen, bogatejši in kakovostnejši slog življenja.
»Za KOPB zboli okoli 20 odstotkov kadilcev. Zato je treba kadilcem povedati, koliko možnosti imajo, da zbolijo prav oni. Zaradi enostavne diagnostike pa smo že,« nadaljuje, »v referenčnih ambulantah usposobili za preglede 170 medicinskih sester, ki spirometrijo izvajajo pri pacientih, ki še ne občutijo znakov bolezni.« Kajenje je tudi pomemben vzrok za nastanek pljučnega raka, ki se pogosteje pojavlja pri bolnikih s KOPB. Po pogostosti se uvršča na četrto mesto pri obeh spolih. V Sloveniji za njim zboli že več kot 1200 ljudi na leto, več kot 1000 pa jih na leto zaradi bolezni umre. Kajenje poveča nevarnost za razvoj pljučnega raka od osem- do 30-krat.
