Danes 33-letna Brigita je ena tistih, katerih življenje je pred desetimi leti viselo na nitki. Nenadoma so se ji koža in beločnice obarvale rumeno, bolečina v zgornjem desnem predelu trebuha je bila neznosna. Šok je doživela, ko so ji zdravniki postavili diagnozo: akutna odpoved jeter. »Če takrat v nekaj dneh ne bi našli darovalca, me ne bi bilo več,« pravi sogovornica, ki po transplantaciji jeter živi skoraj povsem običajno življenje. Le da mora še vedno trikrat na dan vzeti zdravila, ki preprečujejo zavrnitev tujega organa. Se pa še danes sprašuje, zakaj se je to zgodilo ravno njej, saj nikoli ni uživala alkohola, ki ga omenjajo kot največjega krivca za odpoved jeter.
Najpogostejši vzrok nezdrav način življenja
Tadeja Pačnik Vižintin, specialistka interne medicine na oddelku za bolezni prebavil v Splošni bolnišnici Celje, pravi, da vzroki, zakaj pride do nenadne akutne odpovedi jeter, niso vedno znani. »V nekaj tednih in mesecih se pri prej zdravih jetrih pojavijo znaki, ki kažejo na odpovedovanje. Gre za motnje v strjevanju krvi in spremembe v mentalnem stanju bolnika, in to pri ljudeh brez predhodne bolezni jeter. Najpogostejši vzrok za akutno jetrno odpoved so v zahodnem delu sveta zdravila pa tudi pripravki, ki se dobijo v prosti prodaji, na vzhodu pa virusna vnetja jeter. Pri nas, v Sloveniji, poznani tudi kot deželi gob, so znani primeri akutne jetrne odpovedi ob zaužitju strupenih gob,« pove Pačnik-Vižintinova. A hkrati doda, da je akutna jetrna odpoved redka, če se delovanje ne izboljša samo po sebi, pa je potrebna takojšnja presaditev jeter. »Nekaj drugega je kronična odpoved jeter, ki pomeni dolgotrajno jetrno bolezen in lahko od blagega odpovedovanja vodi tudi do popolne odpovedi jeter. Najpogostejši vzroki so alkoholna jetrna bolezen, virusno vnetje (hepatitis B in C), nekatere prirojene in druge redkejše, tudi žilne bolezni ter nealkoholna zamaščenost jeter,« pojasni Pačnik-Vižintinova. Zamaščena jetra najpogosteje povezujemo z nezdravim načinom življenja, še posebno z uživanjem prevelikih količin alkohola. »A v razvitem zahodnem svetu je vedno več nealkoholne zamaščenosti. Natančni mehanizmi njenega nastanka niso znani, vsekakor pa so dejavniki tveganja prekomerna telesna teža, premalo gibanja, povišan krvni sladkor in krvni tlak ter preveč maščob v krvi, tako imenovani metabolni sindrom. A samo nalaganje maščob v jetrih ne pomeni nujno, da bodo ta odpovedala. Pri okoli treh odstotkih nalaganje maščob v jetrih povzroči hudo vnetje jeter (steatohepatitis), ki lahko vodi v cirozo in odpoved jeter, v takih jetrih pa je tudi večja pojavnost jetrnega raka,« še razloži specialistka interne medicine. Nealkoholna bolezen jeter je na zahodu v porastu zaradi visokega življenjskega standarda. »Skrb zbujajoče je, da je nealkoholni jetrni zamaščenosti po oceni ameriških strokovnjakov podvržene že od 10 do 45 odstotkov vsega prebivalstva, kar predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem. Ne znamo pa napovedati, pri komu bo zamaščenost jeter vodila v odpoved tega organa,« poudari sogovornica. »Zelo malo ljudi ima klinične znake, po katerih bi lahko prepoznali, da gre za jetrno bolezen, saj jetra tudi ne bolijo, razen če zelo na hitro otečejo. Nekateri so tudi utrujeni, ni pa nujno. Večinoma pridejo k zdravniku ljudje, stari med 40 in 50 let, zaradi drugih težav, in če so jetrni testi slabi, se odločimo za ultrazvok trebuha, kjer se lepo vidi, ali gre za zamaščena jetra,« razloži Pačnik-Vižintinova. Če se sčasoma pojavijo še porumenenje kože, nagnjenost h krvavitvam, otekanje v trebuh in noge, mentalno stanje bolnika pa je spremenjeno, to že pomeni, da so jetra odpovedala.
Uradna medicina se od pripravkov v prosti prodaji ograjuje
»Pri bolnikih, ki že imajo znake okvare jeter, običajno opravimo biopsijo in odvzamemo košček jeter, da ugotovimo, koliko jetrnih celic je že zasičenih z maščobo in ali je prisotno tudi vnetje. Svetujemo jim absolutno alkoholno abstinenco, da jeter dodatno ne okvarijo. Vsem z nealkoholno zamaščenostjo jeter pa svetujemo zdrav življenjski slog, redno telesno vadbo, zdravo prehrano in nadzorovano, ne prehitro hujšanje, če je teža previsoka. Pri ekstremni debelosti pa tudi operacijo želodca,« še doda zdravnica. In poudari, da je treba zdraviti tudi pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi, saj vsi ti dejavniki dodatno povečajo obolevnost in umrljivost teh bolnikov zaradi srčno-žilnih bolezni. »Čeprav so raziskovali vpliv različnih zdravil na zdravljenje nealkoholnega steatohepatitisa, njihove uspešnosti niso dokazali. Edini učinkovit ukrep je znižanje prekomerne telesne teže, ob čemer se lahko jetrno delovanje izboljša, zamaščenost pa zmanjša. Nekaj učinkov izboljšanja so zaznali tudi pri uživanju maščobnih kislin omega3, a zaradi premalo dokazov tudi teh v uradnih priporočilih za zdravljenje ni. Učinkovito pa je zdravljenje z vitaminom E v kombinaciji z redukcijo telesne teže, a le v določnih primerih, ko je nealkoholna jetrna bolezen že napredovala. A mora to zaradi možnih stranskih učinkov, tudi srčnega odpovedovanja, nadzorovati zdravnik. Različni drugi pripravki, ki se pojavljajo na trgu, pa se niso izkazali kot učinkoviti in bodo najbrž potrebne dodatne, večje študije, ki bodo natančneje opredelile njihove učinke. Uradna medicina jih skratka ne priporoča. Mi celo odsvetujemo uživanje zdravil, ki niso nujna, sploh pa se je treba izogibati uživanju zdravil v pretiranih količinah, zlasti protibolečinskih ter raznih pripravkov, kot so zeliščni čaji, ki jih ljudje kupujejo v prosti prodaji. Na videz nedolžne snovi so namreč lahko pri določenih ljudeh vzrok za okvaro ali celo odpoved jeter. Spomnim se mladega fanta, starega dobrih dvajset let, ki se je aktivno ukvarjal z bodibildingom in užival beljakovinske prehranske dodatke, ki so bili najverjetneje vzrok akutne jetrne odpovedi, ki se je končala s presaditvijo jeter. Zato menim, da lahko za zdrava jetra največ naredimo sami, s tem, da zdravo živimo, jemo uravnoteženo prehrano in se redno gibamo, alkohol pa uživamo v zmernih količinah,« svetuje Pačnik-Vižintinova.
