Epidemiologi so v zadnjih tednih že zaznali povečano kroženje rinovirusov (povzročiteljev običajnega prehlada), virusov parainfluence in adenovirusov. Med povzročitelji prehladnih obolenj so po podatkih laboratorijev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najpogostejši rinovirusi, sledijo jim adenovirusi in enterovirusi, pojavlja pa se tudi respiratorni sincicijski virus (RSV). Slednji povzroča bronhiolitis majhnih otrok, vendar so v splošnem številke še nizke in v skladu s pričakovanji za ta čas, pravijo na NIJZ.
Če zbolimo, je dobro ostati doma
Več je akutnih okužb dihal, a bistvenega odstopanja v primerjavi s prejšnjimi leti ni. Pri nas lahko za zdaj bolnike, ki so zboleli za gripo, preštejemo na prste obeh rok. Kot pove primarij dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica celjske območne enote NIJZ, so na Celjskem lani prvi primer gripe zaznali šele sredi decembra. Morda je tudi to krivo, da se je za cepljenje za zdaj odločila petina manj ljudi kot v enakem obdobju lani. »Je pa res, da podatkov z vseh cepilnih mest v regiji nimamo. Vsekakor pričakujem, da se bo povpraševanje po cepljenju povečalo, ko bodo potrjeni prvi primeri gripe in bodo tudi temperature primernejše letnemu času,« pove Trop-Skazova. Lani sta se v Sloveniji proti gripi cepili 79.802 osebi, medtem ko so umrli trije ljudje, še leto prej pa eden. A to so seveda le bolniki, pri katerih je bila gripa opredeljena kot osnovni vzrok smrti. »Nizke številke ne odražajo dejanskega vpliva gripe na umrljivost, saj predvidevamo, da je bila gripa neposredni vzrok smrti pri precej večjem številu ljudi, ki imajo tudi kakšno kronično bolezen. A mi ne evidentiramo neposrednega, pač pa zgolj osnovni vzrok smrti, zato ne razpolagamo s podatki o vplivu gripe na umrljivost,« pojasnjujejo na NIJZ.
Pojav akutnih okužb dihal (AOD) in gripi podobnih obolenj (GPO) NIJZ budno spremljajo povsod po Sloveniji. Na Koroškem imajo denimo pet ambulant, v katerih je zajetih 8850 prebivalcev vseh starosti, ki so vključeni v opozorilno mrežo zdravnikov osnovnega zdravstvenega varstva, ki jo koordinira NIJZ. »Pojav AOD in GPO pa spremljajo tudi druge ambulante. Če pride do povečanega pojava tovrstnih obolenj, nas o tem obveščajo, saj je namen mreže ravno ta, da čim prej zaznamo kroženje virusa influence, povzročitelja gripe in povzročitelje AOD. Tako v našo enoto tedensko dobivamo podatke o številu bolnikov, ki so bili obravnavani v izbranih ambulantah zaradi gripi podobnih bolezni in akutnih okužb dihal,« razloži Neda Hudopisk, specialistka javnega zdravja ravenske območne enote NIJZ. Sicer pa NIJZ zbrane epidemiološke in virološke podatke iz vseh regij redno pošilja tudi v evropsko mrežo za spremljanje gripe. Tudi na Koroškem doslej gripe še niso zaznali. »V vzorcih iz mreže za spremljanje AOD in GPO, ki jih testirajo na respiratorne viruse, prav tako ni bilo zaznati povzročitelja influence, potrjeni pa so bili drugi povzročitelji respiratornih obolenj,« pove Hudopiskova.
Oboleli naj ostane doma!
Cepljenje proti gripi so povsod po Sloveniji začeli v začetku oktobra, a je povpraševanje pri njih, opažajo na NIJZ, za zdaj manjše kot minula leta, ne vedo pa natančno, kako je v drugih ambulantah. Vsekakor epidemiologi priporočajo cepljenje proti gripi čim več ljudem, še zlasti otrokom, kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let, ki morajo za cepivo odšteti le sedem evrov, razliko do polne cene, ki znaša 12 evrov, pa za omenjeno najbolj rizično skupino ljudi krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mimogrede, Sloveniji cepivo vaxigrip dobavlja Sanofi Pasteur. Cepljenje zdravniki odsvetujejo le tistim, ki že imajo povišano telesno temperaturo ali prebolevajo kakšno drugo akutno bolezen. Dobro je, da takoj, ko posumite, da ste morda zboleli za gripo, pokličete osebnega zdravnika in se z njim posvetujete o nadaljnjih ukrepih. Če je le mogoče ostanite doma, saj lahko v nasprotnem primeru okužite tudi druge.
Vse respiratorne bolezni, ne le gripa, se namreč prenašajo predvsem s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik razširja v okolico s kašljanjem, kihanjem in nečistimi rokami. Prav tako se lahko respiratorni virusi prenašajo z neposrednim stikom z obolelim in posrednim stikom prek površin in predmetov, ki jih ta uporablja, kot denimo kljuke vrat. Zato je nujno, da si ob kašljanju in kihanju vedno pokrijemo nos in usta s papirnatim robčkom, ki ga nato odvržemo v vrečko za odpadke, redno moramo skrbeti tudi za higieno rok.
