Vaje za povrnitev ravnotežja so v sliki in besedi opisane v drobni knjižici Obvladajte vrtoglavico, pravilno izvajati pa jih bolnikom pomagajo tudi na praktični delavnici na kliniki v avdiovestibulološkem centru v Ljubljani. Kot pojasnjujejo, te vaje pospešujejo prilagoditev možganov na delovanje okvarjenega čutila za ravnotežje. Začeti pa jih je treba čim prej; dokler bolnik ne more vstati, tudi že leže v postelji. Ko bolezen dopušča, pa jih je treba nadaljevati sede in končno še stoje.
Na sodobno opremljeni kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo v avdiovestibulološkem centru na Zaloški izvajajo delavnico za povrnitev ravnotežja vsak drugi torek z izjemo obeh počitniških mesecev, ko je zaradi dopustov v službi manj višjih in diplomiranih medicinskih sester, ki morajo sicer bolnikom pri vadbi izdatno pomagati. »Včasih se delavnic udeleži kar nekaj več bolnikov, čeprav smo se dogovorili, da naj bi skupina obsegala le do deset bolnikov,« pravi višja medicinska sestra s specialnimi znanji Marija Ferenčak, ki vodi delavnice.
Ker je večina njihovih bolnikov že močno v letih, morajo na delavnici vaje večkrat ponoviti, da si jih bolniki zapomnijo in jih lahko potem sami pravilno izvajajo doma. Brez pregleda pri otorinolaringologu pa na delavnico, za katero je potrebna napotnica, ni mogoče priti, še pove Ferenčakova. Vaje trajajo približno 45 minut, za ustrezen napredek pa bi morali bolniki z motnjami v delovanju ravnotežnega aparata tudi doma redno vaditi trikrat na dan po deset minut.
Večina se vrtoglavice prestraši
»Ker so naši bolniki večinoma starejši, je zelo pomembno, da jih ob učenju pravilnega izvajanja vaj za izvajanje teh tudi motiviramo,« poudarja Ferenčakova in doda, da jim zato pojasnijo, da bodo lahko ob redni vadbi morda celo preprečili ponoven izbruh bolezni ali pa vsaj podaljšali čas do ponovnega izbruha. Kot še pravi, večina njihovih bolnikov to kmalu izkusi na lastni koži, saj se ob redni vadbi kmalu počutijo veliko bolje. Razložijo pa jim tudi, da morajo ob ponovnem izbruhu vaje nadaljevati in ne odnehati, če imajo ob tem vrtoglavico in jim je slabo. »Večina se te vrtoglavice prestraši in se v zmotnem prepričanju, da bo vrtoglavico povečala, vaj ne upa izvajati. Zato jih spodbujamo, da vztrajajo, in jim razložimo, da je ta vrtoglavica prehodna in je treba najbolj vztrajno ponavljati prav tiste vaje, ki jim jo povzročajo,« razloži Ferenčakova. Svetuje, da se vaje izvaja sprva zelo počasi, postopno pa vedno hitreje. Ko lahko vajo s primerno hitrostjo ponovijo od deset- do petnajstkrat, lahko preidejo k naslednji vaji. Vaje, ob katerih se vrtoglavica ponavlja, je treba ponavljati največkrat, da se možgani hitreje privadijo na novo situacijo.
Vaje je treba začeti čim prej
V avdiovestibulološkem centru opravljajo vse preiskave za sluh in ravnotežje. Delavnico za ravnotežje, na kateri so v poldrugem letu naučili vaje pravilno izvajati več kot sto udeležencev, pa že ustanavljajo tudi v drugih centrih, pojasnjuje Ferenčakova in doda, da na tem področju pri nas prav nič ne zaostajamo za razvitim svetom. Morda so se drugod vaj nekoliko prej intenzivneje lotili že na oddelkih, kjer so bolniki hospitalizirani, še pove. Seveda pa bolnikom na oddelkih pomagajo vaje izvajati njihove višje in diplomirane medicinske sestre in se njihove delavnice lahko udeležijo šele, ko jim to dopušča zdravstveno stanje oziroma ko jih lahko k njim pripeljejo na vozičku. »Tudi na oddelku se morajo sestre zelo potruditi, da bolnike motivirajo za izvajanje vaj, saj jih sami od sebe ne bi začeli izvajati,« je prepričana Ferenčakova, še zlasti, ker imajo večinoma precejšnje težave z vrtoglavico in nekateri tudi bruhajo. Vaje pa so zahtevne in zahtevajo bolnikovo sodelovanje. Včasih ima težave s hojo po ravni črti že zdrav človek, ki ga mimogrede zanese v eno ali drugo stran. Z zaprtimi očmi, kot morajo izvajati večino vaj njihovi bolniki, je izvajanje vaj še zahtevnejše.
»Odkar je znano, da vaje za ravnotežje bistveno zmanjšajo težave z ravnotežjem in spremljajoče težave ter prej privedejo do boljšega počutja in delazmožnosti, te vaje opravljamo tudi na Oddelku za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo ORL v UKC Maribor,« je jasna specialistka dr. Majda Spindler. »Bolniki z akutnimi težavami z ravnotežjem morajo začeti izvajati vaje že drugi dan po nastanku težav. To pa zahteva individualno svetovanje in prikaz vaj v ambulanti ali na oddelku, če je bolnik hospitaliziran. Kadar se zbere več bolnikov z bolj kroničnim potekom vrtoglavice zaradi periferne okvare ravnotežja ali zaradi drugih nevroloških težav, pa organiziramo tudi skupinske vaje, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in zdravnik.«
Pri vrtoglavici gre največkrat za prehodne motnje v delovanju ravnotežnega sistema. Težave so zoprne, večinoma pa niso nevarne. Lahko pa je vrtoglavica tudi znak resnega obolenja ali stanja, ki ogroža bolnikovo življenje, torej jo je treba takoj obravnavati in zdraviti. Vrtoglavica je namreč simptom, vzroki zanjo pa so lahko številni. Ker zaradi splošne prizadetosti in strahu bolnik sam ne more oceniti, kako resne so težave, stopnja težav in prizadetosti se namreč ne ujema vedno s tem, kako huda je bolezen, mora bolnik vedno takoj k zdravniku.
Težave pa lahko trajajo različno dolgo – odvisno od njihovega vzroka – od nekaj sekund do nekaj mesecev ali let. Prisotne so lahko stalno ali se ponavljajo, pojavljajo se lahko spontano ali na provokacijo, pojasnjuje dr. Majda Spindler.
Osemmesečne čakalne dobe
Izguba ravnotežja je lahko posledica okvare enega ali obeh ravnotežnih organov. Organa, ki ležita v levem in desnem notranjem ušesu, pošiljata možganom bioelektrične dražljaje, ki so potrebni za vzdrževanje ravnotežja. Pri tem jim pomagajo tudi druga čutila, kot je vid, položaj telesa..., pa pojasnjuje Ferenčakova in nadaljuje, da ko je okvarjen ravnotežni organ, prevzemajo del njegove funkcije prav ti drugi organi, ki tudi sicer sodelujejo pri vzdrževanju ravnotežja. Z vajami se proces prevzemanja funkcij pospeši in težave hitreje zmanjšajo. Okvara ravnotežnega organa je pogosto povezana z okvaro sluha. Kot še pravi Ferenčakova, pa povezave med pogostimi vnetji srednjega ušesa in okvaro ravnotežnega organa ni, saj se slednji nahaja v notranjem ušesu. Prav tako ne kaže vrtoglavice zaradi okvare ravnotežnega organa povezovati z vrtoglavico, ki se pojavi, če hitro vstanemo iz sedečega ali čepečega položaja oziroma zaradi prehitrega giba telesa ali gledanja v globino. Prav tako ni povezave med ravnotežjem in šumenjem v ušesih, še pove in doda, da pa vaje ne morejo nikomur škoditi, tudi zdravim lahko koristijo. Še zlasti bi bilo priporočljivo, da bi ljudje, ki so vezani na večinoma sedeče delo, kdaj pa kdaj vendarle tudi obrnili glavo v levo ali desno...
Pri težavah z ravnotežjem seveda pomaga tudi zdrav način življenja z urejeno zdravo prehrano in veliko gibanja. Ko težave nastopijo, pa morajo ljudje na pregled k zdravniku. Čakalna doba za prvi pregled znaša osem mesecev, vendar kot pravi Ferenčakova, večina bolnikov pride k njim takoj z urgentno napotnico, saj so težave res neprijetne. V času težav bolniki seveda ne smejo voziti avtomobila, niti kolesariti, delati na višini in podobno.
Vzrokov za vrtoglavico je več
Po mestu nastanka je lahko vrtoglavica vestibularna, torej je vzrok zanjo v ravnotežnem sistemu, ali nevestibularna, z vzrokom v drugih organih, ki sodelujejo pri vzdrževanju ravnotežja. Periferna vestibularna vrtoglavica daje občutek gibanja, vrtenja, padanja ali lebdenja, centralna vestibularna vrtoglavica pa občutek nihanja, pijanosti, splošne nestabilnosti in motnje koordinacije. Nevestibularna vrtoglavica povzroča občutek nenadne omotičnosti, slabosti v nogah, stanja kot pred izgubo zavesti, dvojnega vida, temnenja ali iskrenja pred očmi, občutek utrujenosti, strahu, celo panike. Te težave bolniki pogosto imenujejo omotica. Poleg opisanih značilnih znakov periferne vestibularne vrtoglavice se lahko pojavijo še druge težave, kot so poslabšanje sluha, šumenje ali drugi zvoki v ušesih, motnje vida, motnje v delovanju mišic na obrazu ali telesu, glavobol, motnje govora, spomina, koncentracije ter znaki infekta, pojasnjuje dr. Majda Spindler.
