Serija novih raziskav, ki so jih objavili v reviji Addiction, opozarja na korist predpisov, ki tobačnim proizvajalcem prepovedujejo prodajo svojih izdelkov v embalaži z logotipi znamke in drugimi marketinškimi elementi. V raziskavah trdijo, da se s standardizirano embalažo, na kateri se poleg preprostega napisa znamke tobačnega izdelka pojavljajo zgolj še svarila o zdravstvenih posledicah kajenja, zmanjša raven kajenja. Poleg tega naj bi kadilci v kavarnah, restavracijah in gostilnah manj pogosto razkazovali zavojčke na mizah.
Raziskave temeljijo na ugotovitvah, ki so jih uspeli nabrati na primeru Avstralije, ki je tovrstno embalažo za tobačne izdelke že uzakonila. V Avstraliji so poleg tega embalaži tobačnih izdelkov dodali tudi fotografije pljučnih bolezni in drugih zdravstvenih groženj kajenja. V sporočilu za javnost pri reviji Addiction pišejo, da so raziskave ugotovile tudi, da se pozornost na zdravstvena opozorila s prepovedjo pisane embalaže poveča, a predvsem ko gre za mlade, ki s tobačnimi izdelki šele eksperimentirajo. Učinek na kadilce, ki že dalj časa redno kadijo, je bil medtem precej manjši.
Škodljivi vplivi embalaže na potrošnike
Pozivi k »dolgočasni« embalaži tobačnih izdelkov sledijo potrošniškim raziskavam med letoma 1973 in 2002, ki so ugotovile, da razlike v obliki, velikosti in načinu odpiranja embalaže lahko vplivajo na privlačnost znamk in ozaveščenost glede nevarnosti kajenja. Raziskovalci prav tako menijo, da bi bila dolgočasna embalaža lahko bolj učinkovita od večjih opozoril.
Urednik revije Addiction profesor Robert West pravi še: »Četudi standardizirana embalaža ne bi imela nobenega učinka na obstoječe kadilce in bi od kajenja odvrnila enega od dvajsetih mladih, bi s tem vsako leto rešili življenje dva tisoč ljudi.«
Tobačna industrija je bila zadnji teden tudi sicer na udaru. Britanski komik z zabavno-informativno oddajo Last Week Tonight na ameriški televiziji HBO John Oliver je namreč sprožil kampanjo proti praksam tobačnih podjetij, za katere je v svojem poročilu trdil, da z grožnjami tožb izsiljujejo majhne države, da ne uvajajo zakonodaje, ki bi omilile kronične težave s kajenjem njenih prebivalcev.
