Zadnje raziskave o spolnem vedenju med slovenskimi srednješolci iz leta 2012 kažejo, da je pri 17 letih spolno aktiven vsak drugi najstnik. Ob vstopu v srednjo šolo, ko z občutkom zmanjšane ranljivosti oborožena večina najstnikov meni, da je »spolno dozorela«, pa je spolno dejavnih okrog 30 odstotkov najstnikov, kar nas uvršča v zlato sredino evropskega povprečja. Z najvišjim odstotkom spolno dejavnih dijakov prvih letnikov se po podatkih mednarodne raziskave o zdravju mladostnikov sicer ubadajo na Grenlandiji in Danskem, z najmanj pa na Slovaškem. Podrobneje razčlenjeni podatki slovenske raziskave kažejo, da je pri nas pri dopolnjenih 15 letih spolno dejavnih 19, pri dopolnjenih 16 letih pa blizu 37 odstotkov najstnic in najstnikov.
»To so spodbudni podatki, ki dokazujejo, da se spolna dejavnost med slovenskimi mladostniki ne zvišuje,« poudarja prof. dr. Bojana Pinter, spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Še spodbudnejši pa je podatek, da smo iz povprečne države v zadnjih dveh desetletjih napredovali na čelo in postali najuspešnejša država v preprečevanju mladostniških nosečnosti in splavov v Evropi.
Tako je pri nas med porodnicami še vedno manj kot odstotek najstnic. Pred tremi desetletji jih je bilo okrog sedem odstotkov, kot jih je danes še vedno v Veliki Britaniji. »Takrat je bilo običajno, da smo imeli skoraj v vsaki srednji šoli eno do dve noseči dijakinji. Danes tega ni več,« razloži Pinterjeva in doda, da pri nas rodita vsako leto nekako dve mladostnici, stari manj kot 15 let, nosečnost pa do te starosti prekinejo od dve do štiri. V starosti do 15 let pa je skupaj spolno aktivnih 5,6 odstotka najstnikov. Primerjav z drugimi državami ni, saj večje države tovrstne podatke težko zberejo.
Raziskave so potrdile, da sta prezgodnja in zgodnja spolnost v obdobju do 16. leta starosti, ko je pri mladih izrazito zmanjšan občutek za ranljivost in so prepričani, da se jim nič ne more zgoditi, izraz nespolnih potreb in indikator družinskih odnosov. S spolnostjo namreč mladi pogosto nadomeščajo potrebo po potrditvi, sprejetosti in varnosti. Zato igra družina v tem obdobju tudi zelo pomembno zaščitniško vlogo, ki mlade varuje pred prevelikimi tveganji. Mladi v tem obdobju večinoma niso sposobni predvideti posledic. Na najslabšem so najstniki iz neurejenih družin s slabšim učnim uspehom in pomanjkanjem življenjskih ciljev. Ti se zlahka najdejo v spolnosti, ker je ta lahko dosegljiva in se zanjo ni treba tako potruditi kot za nekatere druge cilje. »Če nimaš pred sabo nič drugega, ti pač preostanejo zgolj seks, droge in rokenrol, če pa ima mladostnik višje cilje, lahko vanje preusmeri tudi to veliko spolno kreativno energijo,« ugotavlja Pinterjeva.
Sprememba intimne komunikacije
Raziskave v letih 2004 in 2012 so potrdile tudi, da so mladi spremenili svojo intimno komunikacijo. »Prej so bili mladi najprej zaljubljeni, potem so šli na zmenek, se poljubljali, božali, stiskali in je spolni odnos sledil vsemu temu; zdaj pa je bila večina že zaljubljena, a se je poljubljala, še preden je šla na zmenek. Spremenil se je zlasti ta intimni stik poljubljanja. Mladi danes tovrstna raziskovanja največkrat izkusijo z nekom, ki ga še ne poznajo in s katerim še niso bili na zmenku.
Pinterjeva poudarja, da smo pri nas na področju preprečevanja mladostniške nosečnosti tako uspešni tudi zaradi predavanj o zdravstveni vzgoji ob sistematskih zdravstvenih pregledih. Raziskave naj bi pokazale, da se mladi s svojimi vprašanji o spolnosti najpogosteje obračajo prav na zdravstvene delavce, ki jim tudi najbolj zaupajo. Na drugem mestu pa je splet s forumi, ki igrajo dokaj pozitivno vlogo, če na vprašanja odgovarja strokovnjak.
Za uspehe pri preprečevanju neželene nosečnosti pri mladih sta pomembna tudi dostopnost kontracepcije, ki je krita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in relativno dostopen zdravstveni sistem. Ta omogoča, da kontracepcijo predpisujejo zvečine ginekologi, kar zagotavlja tudi strokovno kakovostno svetovanje o njej. V zadnjih dveh desetletjih naj bi se bistveno izboljšalo tudi sodelovanje med ginekologi in drugimi zdravniki, svoje pa so dodale še nacionalne smernice za rabo posameznih metod kontracepcije. »Dejstvo je, da lahko imamo ne vem kakšno kontracepcijo, ampak če ta ni podprta z ustreznim strokovnim svetovanjem, nimamo nič!« opozarja Pinterjeva in doda, da imajo na Švedskem, kjer lahko ob pomanjkljivem svetovanju predpiše kontracepcijo vsak zdravnik in babica, štirikrat višjo stopnjo splavnosti med mladoletnicami.
Zdravila in ličila niso isto
»Bistveno je, da so najstniki dobro informirani in vedo, kje lahko poiščejo kakovosten zdravniški nasvet in potem iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja dobijo tudi zaščito. Bistveno je, da mladostnik ve, da obstaja nekdo, ki mu lahko pomaga! Potrebujemo samo to: dober odnos in zaupanje in da mladim ni treba po informacije na cesto ali internet. Predpisovanje in svetovanje zdravil namreč ni enako nakupovanju oblek ali ličil. To so resne odločitve, mladi pa morajo vedeti, da jim je pot do pravega strokovnjaka in nasveta vedno zagotovljena brezplačno.«
Po podatkih zadnje raziskave se najstniki v odnose večinoma spuščajo zaščiteni; 54 odstotkov jih je ob zadnjem spolnem odnosu uporabljalo kondom, 27 odstotkov kontracepcijske tablete, 4 odstotki oboje skupaj, 4 odstotki so se zanesli na prekinjen odnos, 4 odstotki na druge metode, 7 odstotkov pa se ni zaščitilo. »To je zelo zadovoljivo obnašanje. Težko je namreč pričakovati, da se bodo mladi obnašali idealno, saj tega kljub najboljšim namenom vselej ne zmorejo niti starejši.«
Ob pomanjkljivi zaščiti pa seveda lahko sledijo neželene posledice. Najbolj pogosta je nosečnost, ki najstnicam (enako tudi porod) dokazano prinaša več zdravstvenih tveganj. Zaradi kratkotrajnih vezi in pogostih menjav partnerjev se poveča tudi tveganje za spolno prenosljive okužbe. Prezgodnja spolnost prinaša tudi socialne in ekonomske posledice. Obstajajo evropski podatki, da pomeni zgodnja nosečnost dvakrat večjo verjetnost, da bo dekle v odrasli dobi živelo v revščini. Nenazadnje lahko zgodnja nosečnost slabo vpliva tudi na razvoj otroka, povezana je z več kognitivnimi motnjami in slabšim socialnim razvojem.
Za konec pa postreže še s podatkom, da so v Veliki Britaniji opravili raziskavo med dekleti, ki so bila spolno aktivna pri 17 letih. Večina naj bi jih kasneje menila, da so se za spolnost odločile prezgodaj in bi, če bi lahko pomaknile kolo časa nazaj, v svet spolnosti vstopile vsaj dve leti kasneje.