Na Kliniki Golnik so septembra sprejeli in bolnišnično zdravili 56 bolnikov s pljučnico, oktobra 68, v prvih treh tednih novembra pa 53. »Bolnikov s pljučnico je v zadnjem mesecu še enkrat več kot lani v enakem času. Niso pa vsi sprejeti v bolnišnico, zato bi bila, če bi k temu prišteli vse, ki se zdravijo le ambulantno in so doma, ta številka še vsaj enkrat višja. Eden od razlogov za to je lahko tudi ta, da sta bila letošnje poletje in jesen ekstremno vlažna in topla meseca in so se podnebne razmere zelo spremenile,« pove docent dr. Matjaž Fležar, specialist internist in pnevmolog, direktor Klinike Golnik. Kot dodaja, je veliko pljučnic s tako imenovanimi atipičnimi povzročitelji, ki zahtevajo drugačno antibiotično zdravljenje. »Analiza kužnin v zadnjem mesecu kaže, da smo v respiratornih kužninah v 12 primerih izolirali bakterijo Mycoplasma pneumoniae, ki povzroča atipične pljučnice in se pogosteje pojavlja vsaka štiri do pet let, v 13 primerih bakterijo Streptococcus pneumoniae, ki povzroča običajno lobarno pljučnico, in v kar 58 primerih bakteriji Haemophilus influenzae in Parainfluenzae, ki sta pogosteje navzoči v zgornjih dihalih bolnikov s kroničnimi boleznimi pljuč in povzročita pljučnico ob padcu telesne odpornosti,« pojasni naš sogovornik in doda, da igra pomembno vlogo pri tem higiena rok. Za pljučnico zbolevajo tako mlajši kot starejši, a pri slednjih, zlasti če imajo ti pridružene še druge bolezni, poteka bolezen v težji obliki, lahko pa se konča tudi s smrtjo. »Zato moramo ukrepati hitro, sploh, ker se ta lahko razvije v le nekaj urah, pa tudi v nekaj dneh. V akutni fazi se bolnikov loteva vrtoglavica, zmedenost, lahko celo padejo ali izgubijo zavest. Nevarno je tudi, če starejši živijo sami in ne morejo pravočasno priklicati pomoči,« pravi direktor Klinike Golnik. Dodaja, da sta v prvih dneh pogosta visoka telesna temperatura in kašelj, ob čemer pa bolniki sprva ne izkašljujejo izmečka ali gnoja. Nevaren znak je pojav težke sape. »Klinični znaki in simptomi niso povsem specifični in nam pomagajo identificirati pljučnico le pri polovici bolnikov, pri preostalih je nujen rentgenogram pljuč. Pa tudi takrat se začetne spremembe, kot denimo vnetni infiltrat na pljučih, včasih ne vidijo, sploh če je bolnik zaradi potenja in premalo pitja izgubil že veliko tekočine,« opozarja naš sogovornik.
Obvezen je počitek in pitje tekočin
Dva dneva telesne temperature, višje od 38,5 stopinje Celzija, in težka sapa terjata pregled pri zdravniku. Lahko se pojavijo tudi prebavne težave, bolečine v želodcu in prsnem košu zaradi pridruženega vnetja rebrne mrene ali hudega vnetja bronhialne sluznice. Zdravnik običajno predpiše antibiotično zdravljenje in uživanje čim več tekočin, težji potek bolezni pa terja zdravljenje z nadomeščanjem tekočin v veno in dodajanjem kisika. Najtežje oblike pljučnic zahtevajo predihavanje bolnika na aparatih za umetno ventilacijo. Učinek delovanja antibiotika se pokaže v dveh dneh, če izboljšanja ni ali se bolnik počuti še slabše, je nujen ponoven pregled pri zdravniku. In kaj lahko naredimo sami? Fležar pravi, da je počitek obvezen, saj je obremenitev srca in drugih organskih sistemov ob visoki telesni temperaturi in vnetju velikega dela pljuč zelo velika. Tudi po tistem, ko antibiotiki dosežejo svoj učinek in bolnik nima več povišane telesne temperature, se je treba še vsaj štiri tedne izogibati večjim telesnim naporom. Pogosto se pljučnica pozdravi tako, da na pljučih ne pusti sprememb, so pa možni tudi zapleti, kot so na primer bronhiektazije, plevralni parapnevmonični izliv ali celo ognojek v plevralnem prostoru – empiem, kar mora zdraviti specialist za pljučne bolezni.
Virusnih pljučnic (še) ni
Atipična pljučnica se razlikuje od navadne po netipičnem poteku, saj se simptomi razvijejo počasi in izvirajo tudi iz drugih organov, ne nujno pljuč. Pojavijo se slabost, bruhanje, psihične spremembe, nenormalni ledvični in jetrni testi. »Značilno je, da povzročitelja ne moremo najti z enostavnimi metodami in tudi v mikrobiološki kulturi ne, zato se poslužujemo metod detekcije genetskega zapisa (delcev dednega materiala teh bakterij) v izpirkih in brisih žrela ali nosu ter izmečkih. Ni pa nujno, da najprej odvzamemo kužnine, saj lahko zdravljenje začnemo že prej. Tu je še ena pomembna razlika, saj penicilinski in cefalosporinski antibiotiki ne izboljšajo stanja, zato je potrebno zdravljenje z makrolidnimi antibiotiki ali kinoloni zadnje generacije. Če v dveh dneh ni izboljšanja klinične slike, moramo ponovno preveriti antibiotično zdravljenje in diagnozo, saj gre lahko vseeno za virusno pljučnico, pri kateri pa antibiotik ne pomaga,« pojasni dr. Fležar. Doda, da sicer virusnih pljučnic za zdaj še niso zaznali, jih pa pričakujejo, ko bo več tudi okužb z virusom gripe, o čemer boste lahko brali prihodnji teden.
