Vizija Printboxa, člana Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, je, da bi uporabnik lahko tiskal kjerkoli in s katerekoli naprave - računalnika, mobilnega telefona ali USB-ključa. Nekaj tovrstnih rešitev je sicer že na trgu, Printboxovi prednosti pa sta celovita rešitev in naprava, ki je do okolja prijazna, tehnološko dovršena in cenovno dostopna, pojasnjuje Benič, ki je direktor podjetja. Njihova ciljna skupina so šole in fakultete. Prihranijo namreč lahko tako šole kot tudi šolarji, dijaki in študenti, ki lahko natisnejo le tiste vsebine, ki jih resnično potrebujejo za lažje učenje. Prinbox namreč sodeluje tudi z založniki, zato lahko uporabniki z naprave natisnejo tudi knjige oziroma posamezne sklope ali strani.

Banke ne dajo niti za pričetek poslovanja

"Platformo smo pričeli razvijati pred tremi leti, testno pa so naprave uporabljali na nekaterih ljubljanskih fakultetah in osnovnih šolah, kjer so jih dobro sprejeli," je začetke strnil Benič. Investicija, ki so jo nedavno prejeli, jim bo omogočila širitev na tuje trge. Ravno ta teden v Münchnu že odpirajo distribucijsko podjetje, ki bo skrbelo za centralno Evropo, še posebno za italijanski, nemški in avstrijski trg. Investicija pa jim bo hkrati omogočila tudi investiranje v obratni kapital, v proizvodnjo "kioskov", za kar sicer ne bi imeli zadostnih sredstev. Banke namreč doslej za to niso imele posluha. "Želimo pa si le možnosti za normalno rast," pravi direktor podjetja Printbox, ki se mu tak odnos bank do inovativnih podjetij zdi paradoksalen.

Naloga države je po njegovem mnenju ustvariti okolje, v katerem lahko podjetja delujejo in imajo možnost rasti. "Ni pa nujno, da podjetja tudi financira. Veliko je podjetij, ki jim lahko uspe, a če jim ne, se mora država zavedati, da novih delovnih mest ne bo ne v malem gospodarstvu ne v večjih gospodarskih družbah. Akademski pristop ne ustvarja delovnih mest, ustvarjajo jih produkti," poudarja Benič, ki si želi, da bi v Slovenijo poleg evropskih sredstev spustili tudi evropsko znanje. "Lahko bi se povezali s tujimi ustanovami, ki imajo znanje in izkušnje, ki jih lahko delijo z mladimi podjetniki. To ne pomeni, da ne bomo inovativni, ampak da bomo delali hitreje, ker se ne bomo več toliko učili na napakah," predlaga Benič.

Za globalno zgodbo rabiš najboljše ljudi

V Printboxu so tudi zato svoj produkt že v prototipni fazi testirali na Kitajskem, v Berlinu, Italiji in na Nizozemskem, se pogovarjali s tamkajšnjimi investitorji in ga sproti prilagajali potrebam trga. "Brez teh izkušenj ne bi mogli narediti globalnega produkta," je prepričan direktor Printboxa, ki namerava do konca leta vzpostaviti stabilen trg v Nemčiji, Avstriji in Italiji. "Testno smo začeli tiskalnike postavljati tudi na fakultetah in kampusih v Portoriku, blizu ameriškega konkurenta. Še naprej bomo aktivni tudi doma, partnerje pa iščemo tudi na balkanskih trgih, kjer imamo ogromno podpore. Odprtost v tujini je izjemna," je o načrtih za prihodnje mesece povedal Benič, ki ima ob sebi, kot pravi, cel kup nadarjenih razvojnikov, gradi pa tudi ekipo na prodajnem področju in v marketingu ter končni proizvodnji.

Prav zaradi talentiranega domačega kadra bodo razvoj in proizvodnjo obdržali v Sloveniji. "Ne moreš delati globalne zgodbe, če v svoji ekipi nimaš najboljših ljudi," poudarja Benič, ki hkrati ugotavlja, da Slovenija žal ni okolje, v katerem bi se lahko razvila naslednja Nokia. "Znanje je treba povezovati in tu lahko država marsikaj naredi," je odgovorne še enkrat pozval k ukrepanju direktor podjetja Printbox.