Direktive EU in izbobraževanje

Stroka zdravstvene nege in resorno Ministrstvo za zdravje sta odločena, kot smo slišali na konferenci, da upoštevata sprejete direktive EU in v čim krajšem času razmerje med zaposlenimi srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami spremenita v 30 odstotkov proti 70 odstotkov v korist diplomiranih medicinskih sester.

Da bi to lahko izpeljali, so bili pripravljeni zaposliti tudi medicinske sestre iz tujine (ki pa k nam ne želijo) in močno povečati vpis na visoke zdravstvene šole. Te so zrasle kot gobe po dežju, vpis je v zadnjem obdobju postal tako rekoč neomejen, sprejet je lahko vsak, kakovost njihovega izobraževanja pa ni vedno na najvišji ravni.

Znanje in izkušnje

Danes je med približno 17.000 zaposlenimi zdravstvenimi tehniki in medicinskimi sestrami dobrih 11.000 takih, ki imajo srednješolsko izobrazbo in mnogi med njimi po danes veljavni razmejitvi opravljajo dela in naloge, za katera bi potrebovali visoko strokovno izobrazbo.
Imajo potrebno znanje, ki so si ga pridobili ali formalno v prejšnjem sistemu, ali neformalno ob delu, bogate delovne izkušnje z desetimi, petnajstimi, dvajsetimi in več leti delovne dobe, ob zaposlitvi pa so izpolnjevali tudi vse pogoje za zaposlitev in so imeli ustrezno izobrazbo za delo, ki so ga in ga še vedno opravljajo. Kaj se bo v prihodnje zgodilo z njimi?

Na to vprašanje na konferenci od socialnih partnerjev ne od Ministrstva za zdravje, ne od Zbornice zdravstvene in babiške nege nismo dobili odgovora. Slednja predlaga, naj si pridobijo dodatno izobrazbo. A žal je to večini onemogočeno. Ne zato, ker ne bi bili sprejeti na visoko šolo ali ne bi bili sposobni opraviti izpitov. Zgolj zato, ker so zaposleni v izmenah, ponoči, ob vikendih in praznikih, vsak mesec pogosto opravijo tudi 50 in več nadur, ob tem pa skrbijo tudi za svoje družine, in časa za naporen študij in vaje tako rekoč ni.

Spet med začetniki

Izobraževanje na visoki zdravstveni šoli bi jih tudi stalo 3500 evrov na leto, česar si večina s svojo plačo ne more privoščiti. Tega denarja nimajo niti zdravstveni zavodi, kljub temu da bi zaposlenim, ki se jim spremeni zahtevana izobrazba za zasedbo delovnega mesta, pridobitev dodatne izobrazbe morali omogočiti. Ob vsem pa ne smemo prezreti dejstva, da so tisti, ki so zbrali čas in denar in si pridobili višjo izobrazbo, v sistemu zopet postali začetniki, pa čeprav največkrat niso zamenjali ne oddelka, ne dela ...

Imamo torej veliko strokovno usposobljenih zaposlenih medicinskih sester z dolgoletnimi izkušnjami, ki ne smejo opravljati strokovno zahtevnega dela, pa malo visoko strokovno izobraženih, ki nimajo prepotrebnih izkušenj in vsega ne zmorejo. In imamo strokovno izobražene, ki so pridobili izkušnje še pred pridobljeno visoko izobrazbo, pa so plačani enako kot začetniki.

Zakonska ureditev

V praksi zaradi kadrovske politike, ki ni hotela ali ni mogla slediti usmeritvi stroke, razmejitev del ni (povsod) mogoča, zato zaposleni z različno izobrazbo (in seveda različno plačo) opravljajo enako delo.

In kje je rešitev? V Sindikatih v zdravstvu Slovenije Pergam, katerih član je tudi Florence, menimo, da je edina prava rešitev v zakonski ureditvi statusa teh zaposlenih. Z Zakonom o zdravstveni dejavnosti bi morali zaposlenim, ki že vrsto let z vsem formalno in neformalno pridobljenim znanjem in izkušnjami opravljajo dela, za katera se po novem zahteva visokošolska izobrazba, omogočiti ta dela opravljati še naprej in jih za to seveda tudi primerno plačati. Zaposleni, ki imajo na takih delovnih mestih manj kot deset let delovne dobe, bi si morali v določenem obdobju pridobiti dodatno izobrazbo, kar bi jim morali delodajalci omogočiti tako s plačilom študija kot tudi z odsotnostjo. Podobno so zadeve že pred leti uredili v vzgoji in izobraževanju v svojem zakonu, ki velja tudi za medicinske sestre, zaposlene v vrtcih. Pergam je tak predlog v socialnem dialogu ob usklajevanju predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti tudi podal Ministrstvu za zdravje, a je bil ta brez argumentov zavrnjen.

V Florence se strinjamo, da je za kakovostno in varno delo v zdravstveni negi potrebna dobra izobrazba, ki jo je treba skladno z razvojem medicine in zdravstvene nege nenehno dopolnjevati in nadgrajevati. Vendar je treba priznati tudi znanje in izkušnje, pridobljene ob delu na neformalen način, ki ga današnje srednje medicinske sestre vsakodnevno izkazujejo pri svojem strokovnem delu ob bolniku. Če resorno ministrstvo še naprej ne bo razumelo, da je nujno treba rešiti prepad med stanjem in potrebami na trgu dela na eni strani in izobraževalnim sistemom na drugi strani, bo položaj še naprej nevzdržen. Torej Pro Quo Bono (Za čigavo dobro)? Predvsem za bolnika, pa tudi za tistega, ki zanj skrbi.

Vesna Rugelj je predsednica sindikata FLORENC