"Ozonske luknje" na zemlji in na sluznici
LJUBLJANA, 8. - Poletje prinaša poleg sonca, visokih temperatur in dopusta tudi visoke koncentracije ozona. Tokrat je bila vsebnost ozona v spodnjih plasteh atmosfere julija v Mariboru (Tabor) in na Pohorju visoka in večkrat presežena (zadnjega julija so na Pohorju namerili kritično dnevno vrednost 155mg/m3 in prekoračeno mejno urno vrednost) - meritve so pokazale kar 20 prekoračitev mejne 8-urne vrednosti v Mariboru in 31 prekoračitev na Pohorju. V začetku avgusta so se koncentracije ozona nekoliko znižale, vendar poletja še ni konec. Kljub temu strokovnjaki pravijo, da razlogov za preplah še ni.
Povečano UV-žarčenje, visoke koncentracije poletnega smoga in sončna svetloba pripomorejo k nastanku škodljivega ozona, ki je kot poletni fenomen povzročil prekoračitve mejnih vrednosti na Štajerskem. Poznamo namreč dve vrsti ozona, "koristnega" in "škodljivega". Vodja sektorja za varstvo zraka pri Agenciji za varstvo okolja Anton Planinšek nam je pojasnil, da so substance obeh vrst ozona enake, nastanek pa drugačen. "Poznamo spodnji oziroma prizemni ali troposferski ozon in zgornji, stratosferski ozon. Zgornji je na višini 17 do 22 kilometrov in nas ščiti pred UV-žarki. Ta nastane zaradi sončnih žarkov, ki gredo skozi zgornje plasti atmosfere. Pomanjkanje le-tega je katastrofa za kožo, živali in rastline. Spodnji pa sega od tal do 4000 metrov višine in nastane zaradi fotokemijskih reakcij med dušikovimi oksidi in ogljikovodiki. Večina tega `škodljivega` ozona (O3) nastane zaradi prometa; industrija je manjši povzročitelj.... <%L="http://www.dnevnik.si/index_on.asp?ed=1">Več v Dnevniku<%L>
