Slovenijo čakajo še pogajanja o prostem pretoku blaga, konkurenci, kmetijstvu, prometu, davkih, regionalni politiki, pravosodju in notranjih zadevah, financah in proračunu ter ustanovah. Dr. Potočnik je včeraj v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Slovenija pogajanja o večini teh vprašanj končala v času belgijskega predsedstva do konca tega leta, preostala pa v prvi polovici prihodnjega leta.
To je po njegovih besedah zaželeno zato, da bo mogoče dolgotrajni postopek ratifikacije pristopne pogodbe v parlamentih vseh držav članic opraviti do konca leta 2003, tako da bi Slovenija lahko postala članica EU 1. januarja 2004. Dejal je, da je slovenska vlada začela pripravljati scenarije za vključitev v EU ter ocenila, da je 1. januar 2004 najbolj realističen tako s stališča Slovenije kot Unije.Vodja slovenskih pogajalcev je kot pomemben napredek, ki bo Sloveniji omogočil pospešitev vključevanja v EU, omenil sporazum o pravnem nasledstvu nekdanje Jugoslavije, sklenjen junija na Dunaju, in nedavni sporazum o ureditvi meje s Hrvaško.
Dr. Potočnik je na novinarsko vprašanje, kaj meni o odnosu Unije, ki je Češki omogočila zaprtje pogajanj o carinski uniji, ne da bi zahtevala od nje zaprtje brezcarinskih prodajaln, poudaril, da je Slovenija morala spoštovati politično obljubo iz evropskega pridružitvenega sporazuma. Na Češkem bodo brezcarinske prodajalne zaprli šele konec leta 2003, tik pred vključitvijo v EU. Toda iz obveščenih virov v Bruslju je slišati, da namerava EU na Češko izvajati pritisk glede tega vprašanja v sklopu pogajanj o davčni politiki.Podobne razlike so nastale na področju prostega pretoka kapitala, kjer je morala slovenska vlada ob sklenitvi evropskega sporazuma obljubiti, da bo odprla nepremičninski trg za tujce 1. februarja 2003, medtem ko preostale kandidatke uveljavljajo prehodna obdobja od petih do sedmih let.
Najtežja pogajanja se obetajo šele prihodnje leto, ko bodo na vrsti vprašanja subvencij za kmetijstvo in regionalni razvoj ter proračuna in financiranja EU. Za Slovenijo ostaja kočljivo tudi vprašanje prostega pretoka delavcev, kjer se ni pripravljena podrediti zahtevi EU po 5- do 7-letni omejitvi zaposlovanja slovenskih državljanov v državah Unije. Dr. Potočnik je dejal, da bi Slovenija to poglavje lahko sicer hitro zaprla, vendar gre tako na strani EU kot Slovenije za pomembno politično vprašanje. Slovenija, ki za EU ne pomeni grožnje množične migracije delavcev, želi to poglavje zapreti brez omejitev, toda Avstrija in Nemčija vztrajata pri prehodnih obdobjih iz bojazni pred priseljevanjem, zlasti poljskih, bolgarskih in romunskih delavcev. Slovenski pogajalci si sicer prizadevajo s posameznimi članicami doseči dogovor o odprtju trgov delovne sile takoj po širitvi. To so že obljubile Danska, Irska, Nizozemska in Švedska.
