Prav pogovor o tem, kako naj bi Slovenija v prihodnje sodelovala s SZO, je bil glavni namen dvodnevnega obiska dr. Marca Danzona , ki je prišel na povabilo ministra za zdravje prof. dr. Dušana Kebra . Regionalni urad namreč z državami članicami ne bo več sodeloval na podlagi enotnih programov za vse, ampak naj bi sodelovanje temeljilo na specifičnih potrebah posameznih držav in se nadaljevalo skozi posamezne projekte. Kot poudarja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje dr. Jožica Maučec - Zakotnik , lahko SZO nudi pomoč predvsem na področju novih znanj in strategij za krepitev zdravja, saj si Slovenija prizadeva, da bi skrb za zdravje - področje, kjer morajo prevzeti svojo vlogo različna ministrstva, strokovne inštitucije in posamezniki - postavila na pravo mesto.

Da se skuša slovensko zdravstvo od izključno zdravljenja preusmeriti tudi v preventivo in krepitev zdravja, je dr. Danzonu razložil tudi prof. dr. Keber. Dodal je, da je slovensko zdravstvo vsaj na robu razvite Evrope, če ne že kar v Evropi, se pa srečuje s podobnimi problemi kot druge države: z rušenjem razmerij med količino denarja, ki je na voljo, in zmožnostmi sodobne medicine, z zagotavljanjem virov financiranja, problematiko preventivne dejavnosti in podobno. Za denarno pomoč, pravi prof. dr. Keber, Slovenija niti ni prosila, in tudi dr. Danzon je poudaril, da Slovenija konkretne finančne pomoči od SZO po vsej verjetnosti niti ne more pričakovati; zato pa naj bi se obe strani dogovorili za sodelovanje pri nekaterih konkretnih projektih in na področjih, ki jih Slovenija poskuša (pre)urediti; gre za prehransko politiko, alkoholno politiko, strategijo za duševno zdravje (vštevši preprečevanje samomorov), zagotavljanje kakovosti v zdravstvu in podobno.

Dr. Danzon je med drugim obiskal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj sta ga zanimala predvsem posodabljanje slovenskega sistema zdravstvenega varstva in projekt kartice zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je poudaril, da je sistem zdravstvenega varstva stabilnejši in za ljudi varnejši, če se financira večinoma z javnimi sredstvi; kljub temu, da so tudi zasebna sredstva prek sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja potrebna, pa v zdravstvu nikakor ni mogoče upoštevati klasičnih tržnih načel, je opozoril dr. Danzon.